Make your own free website on Tripod.com

<<<


 

BANJŠICE

Banjšice so svojska pokrajina, ki je po svojih značilnostih nekje vmes med visokimi in nizkimi kraškimi planotami. Zato jih nekateri obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa skupaj s sicer flišnim svetom onstran globoko vrezane doline Soče na z., za katerega sta se uveljavili imeni Kambreško oz. Kanalski Kolovrat. Okrog 100 kvadratnih kilometrov veliko območje je tako rekoč z vseh strani obkroženo z globoko vrezanimi dolinami: ob Soški dolini na zahodu jih na vzhodu in jugu oklepa naša najbolj izrazita suha dolina Čepovanski dol, na severu pa se površje strmo prevesi v dolino Idrijce. Nekoliko bolj postopen prehod je le na jugozahodni strani, kjer se planota v stopnjah spušča proti Grgarski kotlinici, ta pa pri Solkanu na Soško ravnino.

V grobem se površje postopoma vzpenja od zahoda proti vzhodu, kjer greben Lokovci presega 1000 m (se najvišje, 1071 m se vzpenjata Lašček in Veliki vrh). V reliefu Banjšic je opazen vpliv tektonskih prelomnic, ki potekajo v dinarski smeri. Največja, Avška prelomnica, je tako izrazita, da planoto deli na severno in južno polovico. V glavnem apneniško planoto ponekod še prekriva tanka plast fliša, ki omogoča bolj intenzivno kmetijsko rabo. Najobsežnejše flišne zaplate so v osrednjem delu planote. Fliš je tudi na obrobju Grgarske kotlinice, ki je nastala ob dejavni prelomnici v dinarski smeri. Na območju karbonatnih kamnin je površje marsikje izrazito zakraselo. Na območju kraja Lokovec je na primer na kvadratnem kilometru ozemlja mogoče najti povprečno kar 45 vrtač.

Zaradi precejšnje nadmorske višine ima podnebje Banjšic značilnosti celinskega, vendar z obiljem padavin, ki v najbolj izpostavljenih legah letno presegajo višino 3000 mm. Zaradi izdatnih padavin je tudi snežna odeja razmeroma dolgotrajna, ponekod tudi več kot štiri mesece. Podnebne razmere so ugodne za rast trave in tudi za oskrbo z vodo, saj je nekaj naselij še vedno odvisnih od kapnice. Prsti na flišnih ravnicah so skoraj v celoti izrabljene za travnike in pašnike. Na bolj plitvih karbonatnih prsteh do višine 700 m uspeva gozd belega gabra, nad njim vse do najvišjih predelov prevladujejo bukovi sestoji.

Značilna zemljiška raba je temelj sorazmerno razviti živinoreji, ki je edina omembe vredna kmetijska dejavnost. Kot pomemben vir preživljanja sta v ospredju tudi delo v gozdu in spravilo lesa. Od glavnih prometnih tokov odmaknjeno pokrajino so sodobni gospodarski tokovi zaobšli. V sedemdesetih letih je bilo na planoti postavljenih nekaj manjših industrijskih obratov, ki so zaposlili predvsem žensko delovno silo in s tem do neke mere zajezili odseljevanje. V Kalu nad Kanalom je odprla vrata šivalnica čevljev, v Srednjem Lokovcu je na temeljih stare kovaške tradicije deloval kovinarski obrat, v kraju Banjšice pa tekstilna delavnica. Z gospodarsko krizo v devetdesetih letih so številna delovna mesta na planoti in v dolini postala negotova. Posodobitev cest proti industrijskim središčem v dolini je omogočila, da se je v tamkajšnjih tovarnah postopoma zaposlil velik del dejavnega prebivalstva.

Število prebivalcev nazaduje že od prvih popisov sredi 19. stoletja. Izrazito neugodni sta starostna in izobrazbena sestava. Kmečkega prebivalstva je bilo leta 1991 še skoraj četrtina. Večina naselij je sestavljena iz osrednjega gručastega zaselka, obdanega z množico majhnih, tudi precej oddaljenih gručastih zaselkov. Kraj Banjšice na primer sestavlja kar 16 zaselkov. Razpršena poselitev v obliki samotnih domačij je le v najvišjem in hkrati najbolj zakraselem severovzhodnem delu planote. Vas Lokovec je verjetno med najbolj prostranimi v naši državi. Izrazitega središča ni. Kot nadpovprečno opremljeni naselji izstopata Kal nad Kanalom in Grgar, ki pa je že na obrobju pokrajine.

 

<<< • Pivška kotlina • Hrušica • Nanos • Trnovski gozd • Črnovrška planota • Čepovanska dolina • Banjšice

FORUM