Make your own free website on Tripod.com

<<<


 

BAŠKA GRAPA

Zemljepisno ime Baška grapa ne označuje le ozke doline ob reki Bači, ampak tudi močno razčlenjen svet severno nad njenim dolinskim dnom, ki se naslanja na dolg venec Spodnjih Bohinjskih gora med Voglom (1922 m) in Črno prstjo (1844 m) ter njihovih nižjih vzhodnih obronkov (Kobla, 1498 m; Slatnik, 1609 m; Lajnar 1549 m).

Njeno južno krilo se v zahodnem delu neposredno vzpenja v pobočja Šentviške planote, v vzhodnem delu pa v pobočja severozahodnega dela Cerkljanskega hribovja oziroma njegovih najbolj izstopajočih vzpetin Kojce (1303 m) in Porezna (1630 m). Dolina med izlivom Bače v Idrijco in prevalom proti Selški dolini, kjer stoji kraj Petrovo Brdo, meri v dolžino okrog 30 km. Ozko dolinsko dno se nekoliko razširi le ponekod ob sotočjih vodotokov, kjer se iz glavne doline zlasti proti severu odpirajo stranske grape, mnoge s slikovitimi soteskami.

Kamninsko zelo pestro območje sestavljajo predvsem mezozojske sedimentne kamnine, ki so jih tektonske sile ob številnih prelomih v dinarski smeri medsebojno dodobra prepletle. Pretrti apnenci se mešajo s plastmi rdečega laporja, fliša, glinovca, peščenjaka, apnenčeve breče in roženca. Glede na lego bi pričakovali gorske podnebne razmere, vendar je odprtost doline na jugozahodu tako pomemben dejavnik, da so učinki okoliškega visokogorja in sredogorja precej omiljeni. Naravno rastje sestavlja toploljubni gozd bukve in gabrovca.

Dolina je prometno pomembna predvsem zaradi na začetku 19. stoletja zgrajene železnice med Novo Gorico in Jesenicami, ki pri Podbrdu vstopi v skoraj 7 km dolg predor, ki ga zapusti na Bohinjski Bistrici. Cestna povezava med Tolminsko kotlinico ter Selško dolino in Bohinjem je ovinkasta in ozka, tako da je Baška grapa znotraj prometno odmaknjenega Posočja svet zase.

Kljub slabi dostopnosti in prometni povezanosti arheološke najdbe dokazujejo, da je bilo vsaj območje v spodnjem delu Baške grape že zgodaj naseljeno. Poseben pečat poselitvenemu vzorcu je vtisnila kolonizacija priseljencev s Tirolske v 13. stoletju, ki je bila usmerjena v njen zgornji del. Na območje nekoč sklenjenega nemškega jezikovnega otoka še vedno spominjajo značilni priimki, popačena, fonetično zapisana imena potokov (na primer Kacenpoh ali Mačji potok, Alpenpoh, Driselpoh), okoliških vrhov (Jehle, Lajte, Stonbont, Vidizek), krajevna (Grant) in ledinska imena (Rajtler, Ejbrat, Jolpak) ter, čeprav se je otok jezikovno že v 19. stoletju stopil s slovensko govorečo okolico, značilna govorica starejših ljudi, ki zamenjujejo sičnike in šumnike ter ne poznajo dvojine.

Zdaj je skoraj celotno območje Baške grape demografsko ogroženo. Ker so se mladi nenehno odseljevali, se je število ljudi v večini naselij vseskozi zmanjševalo in v marsikaterem kraju so ostali le še stari ljudje. Nekaj vasic je na tem, da dokončno odmro. Od leta 1910, ko je na območju Baške grape živelo prek 4300 ljudi, se je število prebivalcev do leta 1991 skrčilo na vsega 2400. Če izvzamemo središče Podbrdo, edini kraj s prebivalstveno rastjo (kjer pa v zadnjem času število ljudi prav tako nazaduje), je podoba še bolj klavrna. V krajih nad dolinskim dnom se je število ljudi v omenjenem obdobju zmanjšalo za več kot trikrat.

Težke življenjske razmere so opravile svoje. Nekoč prevladujočo govedorejo, oprto na strme travnike in poletno planinsko pašništvo, je sčasoma nadomestila ali pa vsaj dopolnila zaposlitev v tovarnah. Železniška povezava je omogočila zaposlovanje tako v podjetjih na primorski strani (zlasti v Tolminu in Anhovem), kot na gorenjski (zlasti na Bohinjski Bistrici in Jesenicah), kjer so močnejša industrijska središča z bolj raznoliko ponudbo delovnih mest. Nekaj manjših tovarn je zraslo tudi v krajih na dnu Baške grape, Podbrdu, Klavžah in Kneži.

Sicer je med več kot dvajsetimi graparskimi naselji le šest krajev na dnu doline. Drugi so razmeščeni po pobočjih, pobočnih policah in dolinskih zatrepih, ki spominjajo na krnice. Z izjemo vasi Porezen so prav vsi na prisojni, severni strani glavne doline. V spodnjem delu grape so še v prevladi primorske arhitekturne prvine, ki se z naraščanjem nadmorske višine in po dolini navzgor vse bolj prepletajo z alpskimi. Arhitekturno podobo sta pomembno zaznamovala obdobje pod italijansko upravo med svetovnima vojnama in obnova po rušilnih potresih v letu 1976.

 

<<< • Julijske Alpe • Kamniško-Savinjske Alpe • Bovško • Baška grapa • Idrijsko hribovje • Cerkljansko, Škofjeloško, ...

FORUM