Make your own free website on Tripod.com

<<<


 

BURJA

Eden najbolj značilnih vremenskih pojavov v Vipavski dolini in na Krasu je gotovo burja, ki s svojim delovanjem nenehno opozarja na moč narave in pomembno vpliva na življenje človeka. Močno burjo omenjajo zgodovinske knjige, prilagajanje njeni razdiralni moči pa je pustilo sledove v arhitekturi hiš in tlorisni zasnovi nekaterih vipavskih in še bolj kraških naselij. Zaradi nje nekatere rastline na Primorskem ne uspevajo. Zlasti pozimi povzroča takšne preglavice, kakršnih si v drugih območjih države ni mogoče niti zamisliti.

Prvi opis burje in omemba njenega imena segata v antični čas. Ko je cesar Teodozij v bitki pri Ajdovščini septembra 394 zmagal, mu je menda k vojaškemu uspehu pripomogel ledeni severni veter. Burja naj bi privršala z goratega oboda doline, Teodozijevim vojakom jemala sulice iz rok in jih metala v sovražnike. Burjo omenja tudi Valvasor, ko opisuje podnebje in težave, ki jih imajo ljudje pri tovorjenju blaga. Takrat je imel veter gotovo še večjo razdiralno moč, ker je bil Kras zaradi izdatne paše brez gozdov.

Burja je suh, hladen in sunkovit lokalni veter iz severovzhodne smeri, ki se na Primorskem sicer pojavlja prek celega leta, a je zlasti močan in pogost v njegovi hladni polovici. Nastane takrat, kadar se zaradi razlike med višjim zračnim pritiskom nad celino in nižjim pritiskom nad morjem hladnejši ter gostejši zrak kot nekakšen slap preliva prek grebenov visokih kraških planot Trnovskega gozda, Nanosa, Hrušice, Javornikov in Snežnika na primorsko stran.


Burja pozimi

Čeprav se zrak pri spuščanju navzdol nekoliko ogreje, je vdor hladne zračne gmote tako hiter in izrazit, da burja ozračje znatno ohladi. Ogrevanje zraka pri spuščanju pa povzroča njegovo osuševanje, zato se oblačnost razblini in prevlada suho in sončno, navadno za več dni stabilno vreme. Kadar burja nastane po prehodu hladne fronte, običajno piha le dan ali dva, če pa se nad Srednjo Evropo vzpostavi območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno polovico Sredozemlja pa je območje nizkega zračnega pritiska, lahko traja tudi do pet dni.

Izjemne hitrosti, ki jih dosega veter, so posledica spuščanja hladnega zraka in ne razlik v zračnem pritisku. Hitrost burje je odvisna predvsem od razlik v temperaturi zraka na obeh straneh gorskih pregrad, od višine padca vetra ter izoblikovanosti površja, ki lahko usmerja njene zračne tokove in s tem krepi ali slabi njeno moč. Njena hitrost se zmanjšuje z oddaljevanjem od pobočij, vendar se njeni vplivi čutijo še daleč od kraja nastanka.

Hitrost in učinke burje so ponekod sistematično merili in ugotavljali. Izsledki kažejo, da je burja najmočnejša pri Ajdovščini, kjer je njena povprečna hitrost med letoma 1975 in 1985 znašala 19,5 kilometrov na uro, povprečna moč sunkov skoraj 95 kilometrov na uro, najvišja izmerjena hitrost pa je bila 170,6 kilometrov na uro. Nekatere novejše meritve nakazujejo, da lahko ponekod v Vipavski dolini sunki presežejo 200 kilometrov na uro. V Ajdovščini se lahko letno pričakuje več kot dvajset dni s sunki burje z nad 20 kilometri na uro.

Moč burje je tolikšna, da lahko lomi drevje, odkriva strehe in prevrača avtomobile na cestah. Izpostavljena so zlasti tovorna vozila, ki imajo večjo ploskev, v katero se zaganja veter. Kjer je burja v povprečju močnejša, je mogoče videti poševno rastoča drevesa z nesimetričnimi krošnjami. Stranice proti burji obrnjenih hiš imajo manj odprtin kot tiste na nadstropni strani. Hiše so brez velikih napuščev. Ko so v 19. stoletju začeli množično uporabljati valovite opečnate strešnike, imenovane korci, so jih morali marsikje dodatno obtežiti s kamenjem, kar daje streham nenavaden, arhaičen videz. K sreči je na območju Vipavske doline in Krasa sneg redek, kajti na Postojnskem in Pivškem sicer nekoliko šibkejša burja v času sneženja dela hude zamete, ki so velika, včasih nepremostljiva prometna ovira, ne le na cestah, ampak občasno celo na železnici.

 

<<< • Temperaturni rekordi • Visoke vode • Burja

FORUM