Make your own free website on Tripod.com

<<< • Idrijski Log


 

ČRNOVRŠKA PLANOTA

Črnovrška planota je severna robna uravnava visoke kraške planote Trnovski gozd. Je večidel zakrasela in jo sestavlja več neizrazitih suhih kraških polj in uval ter vmesnih z gozdom poraslih hrbtov. Proti severu se strmo spušča v sotesko reke Idrijce, na zahodu jo omejujejo manj in na jugu precej bolj strma pobočja vzhodnega dela osrčja Trnovskega gozda, na vzhodu pa se manj izrazito vzpenja nad Hotenjskim ravnikom, skrajnim severozahodnim delom Notranjskega podolja. Vzhodni del je v primerjavi z zahodnim reliefno bolj razgiban.

Kljub prevladi triasnih dolomitov z apnenčastimi primesmi je pokrajina skorajda brez površinskih tekočih voda. Edini nekoliko daljši stalni vodotok je kratka ponikalnica na območju kraja Idrijski Log v severnem delu planote. Njeni najbolj prostrani uravnavi sta Črnovrško in Zadloško kraško polje. Njuno dno prekriva tanka naplavina potočkov, ki so večino leta suhi. Po dolgotrajnih padavinah Zadloško polje sem in tja zalijejo poplavne vode številnih hudourniških potočkov. Sicer nizek obod obeh polj je precej razgiban. Črnovrško polje se na vzhodu stika z nekoliko višje vzpetim krednim apnencem, na katerega so bile v geološki preteklosti narinjene danes nižje ležeče, a geološko starejše triasne plasti, v katerih je več primesi dolomita. Površje na njih je manj kamnato, vrtače pa redkejše in plitvejše. Površinski in podzemeljski kraški pojavi so precej bolj razviti na čistejših krednih apnencih. V njih se slabe 3 km severno od Črnega Vrha odpira 333 metrov globoko stopnjasto brezno Habečkov brezen, ki je dolgo veljalo za eno najglobljih v Sloveniji.

Podnebje je zaradi nadmorske višine od 650 do 800 metrov razmeroma ostro. Padavin je kljub legi v navidezni padavinski senci vetrovom izpostavljenega ovršja Trnovskega gozda celo nekoliko več (v obdobju med letoma 1961in 1990 je bilo na Črnem Vrhu v povprečju izmerjeno 2589 mm padavin, na Otlici pa le 2409 mm) kot v širši okolici, skoraj enkrat toliko kot v Ljubljani. Zime so precej snežene, a vendar se dokaj redno pojavljajo vdori toplejšega zraka, ki onemogočajo dolge in zanesljive smučarske sezone.

Črnovrška planota je namreč prav zaradi rahlo razgibanega površja in dobre zasneženosti med našimi najbolj priljubljenimi središči teka in sprehajanja na smučeh. V času njune največje priljubljenosti pred dobrim desetletjem se je na množični prireditvi Trnovski maraton vsako leto zbralo tudi prek 3000 udeležencev: Redne snežne zime so omogočile izpeljavo prireditve več kot deset let zapored, potem pa je konec osemdesetih let prišlo do več zaporednih zim brez snega, kar je močno omajalo navdušenje med amaterskimi udeleženci in zagnanost med prireditelji, tako da so bile tovrstne prireditve tako kot skoraj povsod po Sloveniji odpovedane. Pozneje se je udeležba močno zmanjšala, saj so si medtem ljudje omislili druge zimske radosti. Manjše zimskošportno središče s hotelom in vlečnicama je vzhodno od Črnega Vrha, a tudi tamkajšnje zmogljivosti so prizadele "zelene" zime. Kljub težavam se zdi, da je turistična ponudba v dokaj neokrnjeni naravi ena od tukajšnjih glavnih razvojnih perspektiv.


Zadlog

Središče Črni Vrh ob pomembni poti iz Godoviča proti Colu, ki je med najkrajšimi povezavami med Goriško in Osrednjo Slovenijo, je edino gručasto naselje, manjše gruče hiš pa sestavljajo tudi zaselke v bližnjih naseljih Predgriže in Zadlog ter v spodnjem delu kraja Lome. Sicer prevladuje poselitev v obliki samotnih domačij, ki so večinoma v odprtih celkih. Travnato dno kraških kotanj je temelj tradicionalno razvite govedoreje, sicer pa je vseskozi pomemben vir zaslužka tudi spravilo posekanega lesa. Njiv je malo in na njih pridelujejo predvsem krmne rastline in krompir. V novejšem času se je precej ljudi zaposlilo v tovarnah v bližnjem Godoviču.

 

<<< • Pivška kotlina • Hrušica • Nanos • Trnovski gozd • Črnovrška planota • Čepovanska dolina • Banjšice

FORUM