Make your own free website on Tripod.com

<<< • Kraško polje • Slepe doline • Ledenice


 

DAN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
22.maj

Po navedbah znanstvenikov naj bi na planetu Zemlja živelo nad 5 oziroma celo več kot 80 milijonov vrst organizmov in to število predstavlja le 1% vseh vrst, ki so na planetu živele skozi celotno njegovo zgodovino. Človek predstavlja tisto dominantno vrsto, ki je sposobna izbire in delovanja v svoje dobro (po Darwinu).

Biotska ali biotična raznovrstnost ali biodiverziteta je raznolikost/raznovrstnost  živih bitij tako glede vrste kot glede njihovih genskih lastnosti. Ohranitev biodiverzitete  - t. j. bogastva flore in favne ter kompleksnosti ekosistemov - je bistvenega pomena za obstoj in razvoj človeštva na Zemlji.


Igra narave

Temeljni pogoj za biotsko raznovrstnost so raznovrstni biotopi, ki so dovolj veliki, da se v njih obdržijo dovolj velike populacije posameznih vrst s tem, da se lahko zdravo razmnožujejo. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da vrste izginevajo hitreje, kot nam jih uspe prepoznati.

Pestrost življenja na Zemlji je rezultat več kot tri milijarde let in pol dolgega razvoja, prilagajanja, spreminjanja, izginjanja. Pestrost življenja na našem planetu je bogastvo procesov, odnosov, pretoka energij in kroženja snovi, ki se dogaja med sobivanjem živih organizmov v neživem okolju.

Konvencija o biotski raznovrstnosti (KOP, Rio de Jeneiro, 1992) postavlja pravni in programski okvir za učinkovito ukrepanje za zagotavljanje biotske raznovrstnosti skozi tri osnovne cilje:

  • ohranjanje biotske raznovrstnosti

  • trajnostna raba njenih sestavin

  • enakomerna razdelitev koristi genskih virov in dostop do teh virov

Konvencija določa osnovne naloge države podpisnice (Slovenija je pogodbenica od leta 1996), da razišče, kateri organizmi živijo na njenem ozemlju, da prepozna ogrožene vrste, razglasi območja zavarovane narave, posveti pozornost izobraževanju in raziskovanju na področju biotske raznovrstnosti ter predvidi ukrepe za njegovo varstvo in načrtuje ter izvaja strategijo sonaravnega gospodarjenja.

Programi konvencije so zelo raznoliki in se lahko nanašajo npr. na raznovrstnost celinskih vodnih ekosistemov, na raznovrstnost morskih in obalnih, suhih in polsuhih območij , na kmetijsko biotsko pestrost, na biotsko raznovrstnost v gozdu, na tujerodne vrste, ki ogrožajo ekosisteme in na mednarodno trgovino z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, povezano z vnosom tujerodnih vrst, na habitate in vrste, na dostopnost do genetskih virov, ipd.

Na svetovni dan biotske raznovrstnosti se tako temeljiteje seznanjamo s pojmi kot so:

  • biodiverziteta = biološka raznovrstnost = biološka pestrost

  • biotop = neživa naravna osnova na območju vsakega ekositema, to so fizikalni dejavniki: svetloba, toplota, kisik ogljikov dioksid, tla, voda, ki omogočajo obstoj žive narave (ekosistema)

  • habitat = življenjski prostor, bivališče

  • habitatni tipi = biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema – kar pripada posameznim ekosistemom (morski in obalni habitatni tipi, celinske vode, barja in močvirja, gozdni habitatni tipi,  habitatni tipi v goličavah (skalovja, melišča, peščine), podzemeljski habitatni tipi, habitatni tipi v kmetijski in urbanizirani krajini)

  • endem, endemit, endemična vrsta = rastlinska ali živalska vrst, rod ali skupina, ki živi samo na enem omejenem geografskem območju, kjer je tudi nastala

  • vrsta = skupina osebkov z enakimi lastnostmi, ki se med seboj plodijo in prenašajo te lastnosti na potomce

Biotska raznovrstnost se dotika vseh pojavnih oblik živega sveta (število, pestrost, spremenljivost) in se uresničuje skozi ohranjanje:

  • ekosistemov

  • krajinske pestrosti

  • vrst

  • genske pestrosti

  • ex-situ (vrste v genskih bankah, vzrejnih centrih, botaničnih in živalskih vrtovih)

Med velikimi naravnimi ekosistemi, ki na naši celini bistveno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in so hkrati zaradi človekovega delovanja najbolj ogroženi, so predvsem celinske vode, morski, obalni, traviščni in gozdni ekosistemi.

Med poglavitnimi vzroki ogrožanja biotske raznovrstnosti so pospeševanje kmetijske pridelave, širjenja urbanih središč, industrije in transportnih mrež, povečevanje onesnaževanja, intenzivna raba zemljišč in naravnih virov za potrebe turizma. Na rdečem seznamu ogroženih vrst so se tako zaradi izgube življenjskih prostorov (habitatov) znašle nekatere specializirane in endemične vrste dvoživk, sesalcev, ptic, plazilcev, domorodnih sladkovodnih in morskih rib, metuljev, lišajev, listnih mahov.


Glas narave

Biotska raznovrstnost je tesno povezana s krajinsko pestrostjo; pri njenem ohranjanju igra posebno vlogo kulturna krajina. Krajinska pestrost izhaja iz geološke in reliefne sestave, podnebnih razmer, sestave prsti in geografskih regij (npr: alpska, predalpska, subpanonska, kraška, primorska).

Človekove dejavnosti različno vplivajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti in na trajnostno rabo njenih sestavin. Najbolj odločilen vpliv imajo kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribištvo, vodno gospodarstvo, energetika, industrija, promet, urbanizacija, turizem.

Biotska raznovrstnost je morda manj obravnavana tema vsakdanjega življenja  - a odločilna in usodna. Kaže se v povsem »običajnem« pridobivanju, pridelavi in predelavi rastlinske in živalske hrane, kažejo se pri urejanju in prilagajanju bivalnega okolja, ipd.,  kaže se tudi v odnosu človeka do sočloveka.

Slovenija ima v primerjavi z državami srednje Evrope še veliko območij z ohranjeno biotsko raznovrstnostjo, vendar nekateri kazalci že kažejo na trende njenega upadanja tudi v Sloveniji. Tako je na primer ogroženih kar 56 odstotkov vretenčarjev (sesalci, ptiči, plazilci, dvoživke, ribe) ter 10 odstotkov vseh višjih rastlin (praprotnic in semenk). Najbolj ogrožene združbe vrst (habitatni tipi) pa so podzemske, obalne in morske ter stoječe in tekoče vode, suha in vlažna travišča.

Glavni cilj izvajanja konvencije v Sloveniji je ohranitev biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti na državni in krajevni ravni ter vključevanje načel varstva narave v vse sektorje s ciljem, da dosežemo trajnostni razvoj. Zato vključujejo opredeljeni cilji trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti, ohranjanje krajinske pestrosti in tudi sodelovanje na vseh ravneh.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter agencija za okolje sta lani izdala publikaciji z naslovom Pregled stanja biotske in krajinske pestrosti ter Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Prvi dokument, ki predstavlja temelj strategiji, podaja zbirni pregled stanja na področju biotske pestrosti ter oceno trendov in vzrokov za njeno upadanje. Strategija, ki jo je vlada sprejela konec leta 2001, pa postavlja desetletne usmeritve za dejavnosti, ki pomembno vplivajo na trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj. Oba dokumenta predstavljata nov korak pri ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji. S tem je podana usmeritev pri razvoju države, ki mora zagotavljati trajnostni razvoj. Biotska raznovrstnost je namreč eden izmed glavnih temeljev, ki morajo biti upoštevani zato, da je tak razvoj dejansko dosežen.

Mama Mica

 

<<< • Svetovni dan varstva mokrišč • Svetovni dan voda • Svetovni dan Zemlje • Svetovni meteorološki dan • Dan biotske raznovrstnosti • Svetovni dan parkov • Svetovni dan okolja • Evropski dan brez avtomobila • Svetovni dan turizma

FORUM