Make your own free website on Tripod.com

<<< • Temperaturni rekordi • Visoke vode • Burja


 

SVETOVNI METEOROLOŠKI DAN
23.marec

Vreme je upravičeno pogosto najbolj obravnavana tema v vsakodnevnem komuniciranju med ljudmi. Pogovori o vremenu so najbolj splošna tema v naključnih medosebnih stikih in tema, ki uspešno prebije led in zapolni komunikacijsko praznino.

Z vremenom običajno povezujemo številne življenjske okoliščine: naše počutje, zdravje, varnost, sposobnost za delo, razpoloženje. Od vremena so odvisne človekove aktivnosti v kmetijstvu, v športu, pri rekreaciji. Vreme odločilno vpliva na kakovost, varnost in tudi obstoj človekovega življenja.

23. marca 1950 je začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, zato ta dan praznujemo kot Svetovni meteorološki dan.  Vsako leto SMO za obeleževanje svetovnega dneva meteorologije izbere posebno temo, npr.: v letu 2002 Zmanjšanje ranljivosti ob vremenskih in klimatskih ekstremih, leto prej je bil moto Vreme, podnebje in zdravje, v letu 2000 je bil glavni poudarek na 50.obletnici SMO.

Ko govorimo o vremenu imamo v mislih meteorološke podatke oz. pojave in stanja kot so: pretežno jasno, oblačno, megla, megla v pasovih, pretežno oblačno, delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, močno dežuje, rahlo sneži, zmerne padavine, meja sneženja se bo spustila do nižin, nevihta, neurje s točo, ipd.).

Meteorologija z vidika nekaterih vsakodnevnih pojmov:

  • atmosfera

  • temperatura

  • zračni tlak

  • vetrovi

  • vlaga, oblaki

  • padavine

  • fronte

  • prognoze

  • opazovalna postaja

  • vreme

  • vremenska slika

  • vremenska napoved

  • biovremensko opozorilo

  • vpliv vremena na počutje ljudi

  • vremensko opozorilo

  • obeti

Vremenski podatki v besedi in sliki se nanašajo na vremenske spremenljivke:

  • temperature zraka (najvišje in najnižje dnevne temperature, najnižje jutranje temperature, ipd.) in voda (morja, rek, jezer)

  • vlažnost zraka, na smer vetra (N - severni veter, S - južni veter, W - zahodni veter, E - vzhodni veter; kombinacije oznak natančneje določajo smer vetra, npr.: oznaka ENE označuje vzhodni do severovzhodni veter, to je veter, ki piha iz smeri med 56* in 79*)

  • hitrost vetra (zapisana v m/s)

  • vrednost zračnega tlaka (npr.: območje visokega zračnega pritiska, ki počasi slabi; 82%, ustaljen; 59% in raste, ipd.)

Vremenske spremenljivke, njihova dinamika in intenzivnost vplivajo torej na vreme kot trenutno dogajanje in pojavljanje.

Vremenske napovedi so sestavni del vsakih aktualnih informativnih programov sodobnih medijev. Objavljajo se kot napovedi predvidenega dogajanja in pojavov za določen krajši ali daljši čas vnaprej, in to v besedi in v sliki.

Objavljajo se:

  • biovremenske napovedi (vpliv vremena na naše počutje)

  • agrometeorološke (napoved slane)

  • hidrološke napovedi (porast vodotokov)

  • napovedi za primorje

  • napovedi za gore

  • napovedi za letalce, ipd.

Vremenska opozorila so v nekem smislu priporočila za ravnanje, ki lahko pogosto prepreči ali omili škodne in za življenje nevarne situacije kot posledica vremenskih pojavov; npr.:

  • kategorija izpostavljenosti UV indeksu – od minimalne do zelo visoke

  • navtična: Baufortova skala moči vetra, od tišine do orkana, vzvalovanost morja

  • gorniška: nevarnost snežnih plazov – 1., 2. stopnje, nevarnost zametov in opasti

  • opozorila za voznike: na izpostavljenih odsekih je velika nevarnost poledice

Klima ali podnebje so povprečne vremenske razmere, ki so značilne za določen kraj ali območje. V Sloveniji imamo tako območja zmerno kontinentalnega, gorskega, submediteranskega podnebja. Mikroklima je značilnost posebnih geografskih okolij v ožjih območjih (npr.: gozdne jase, mestna središča, sončna ali senčna stran določene lokacije, ipd.)

Klimatski podatki za neko lokacijo tako na primer spremljajo različne podatke v določenem obdobju: povprečno letno temperaturo, povprečno najvišjo dnevno temperaturo, absolutno najnižjo temperaturo, število dni z najnižjo temperaturo, povprečno relativno vlago, število jasnih dni, višino padavin, število dni z meglo, ipd.

  • klimatska temperaturna karta je npr. slikovit prikaz povprečnih temperatur v določenem obdobju za določeno območje

  • klimatska padavinska karta prikazuje povprečno količino padavin določenega območja za posamezno referenčno obdobje (po SMO)

Sezonske napovedi so napovedi za obdobje od meseca do treh, šestih ali dvanajstih mesecev, včasih tudi za daljše obdobje. Vsebujejo informacijo o pričakovanem odklonu mesečne temperature in padavin od dolgoletnega povprečja.

Klimatske napovedi nudijo oceno razmer čez nekaj desetletij. Za zdaj so sezonske napovedi uspešne za tropsko območje, manj pa za zmerne širine. Cilji takih dolgoročnih napovedi so dolgoročno strateško razvojno planiranje, zagotavljanje hrane in upravljanje vodnih zalog.

V letu 2000 smo obeleževali 7. Svetovni dan meteorologije in 50 let Svetovne meteorološke organizacije.

SMO podpira razvoj meteorologije, hidrologije in z njima povezanih geofizikalnih znanosti ter spodbuja uporabo dosežkov v prid človeštva. Predvsem za napovedovanje vremena je nujno, da opazovanja in meritve opravijo povsod po svetu sočasno in na predpisan način. SMO bdi nad kodami, v katere so prevedeni splošno razumljivi in hitro dosegljivi podatki za mednarodno izmenjavo. Svetovni program meteorološkega bdenja (World Weather Watch - WWW) je osnovni program SMO, sprejet je bil leta 1963.

Opazovanje, merjenje ter vremensko in klimatsko napovedovanje je zelo obsežno, zahtevno in zapleteno.SMO koordinira zbiranje, obdelavo in distribucijo podatkov, ki jih zberejo sateliti, 10.000 postaj na zemeljski površini, 1000 meritev navpičnih potekov temperature, vlage in vetra od tal do višine okoli 20 km, podatke z več sto radarjev, z več kot 7000 ladij, ki opravljajo meteorološka opazovanja, številne izmerke boj in letal, ki dnevno opravljajo meteorološke meritve. Hiter in natančen prenos podatkov zagotavlja mreža, ki povezuje tri svetovne meteorološke centre, 25 regionalnih specializiranih meteoroloških centrov in 185 nacionalnih meteoroloških centrov. Po tej mreži dnevno kroži podatki, ki opisujejo trenutno stanje ozračja. Tako zbrani podatki služijo številnim projektom, za prenos meteoroloških podatkov ter podatkov o potresni dejavnosti, tsunamijih, gibanju vulkanskega pepela in radioaktivnih snovi ob nezgodnem izpustu.

Zemlja je obdana s plastjo zraka, imenovano ozračje ali atmosfera. Atmosfera ščiti življenje na našem planetu, obenem pa potekajo v njej različni vremenski pojavi. Njihova različnost in dinamika so znamenja, da se atmosfera nenehno spreminja. Nekateri vremenski pojavi, kot so npr.: nevihte, orkani, bliski in nalivi, delujejo s svojo uničevalno močjo lahko tudi usodno na življenje ljudi. Zagotovo pa človekove dejavnosti, kot so npr.: gozdni požari, industrijski dim, emisije plinov, nastajajoči pri zgorevanju nafte, premoga ali zemeljskega plina povzročajo spremembe atmosferskega zraka in so vzrok za poslabševanje njegove vloge varovanja življenja.

Ljudje se lahko uspešno prilagajamo različnim podnebnim razmeram, vendar kljub temu ostajamo občutljivi na izrazite vremenske spremembe in ekstremne razmere. Posebno občutljivi so starejši ljudje in otroci. Vse prepogosto je bolezen ali celo smrt posledica hude vročine in močne, hitre ohladitve. V nekaterih podnebnih območjih začetek deževja sproži endemne bolezni, kot sta malarija in kolera. Prevladujoče meteorološke razmere povzročajo tudi prenos onesnaženja po zraku, pojav kislega dežja, pa tudi naravnih snovi, ki pri občutljivih ljudeh sprožijo težave, na primer alergogene vrste cvetnega prahu. Tudi izpiranje in usedanje škodljivih snovi iz zraka na kmetijske površine, gozdove in vodne površine je odvisno od meteoroloških razmer. Dim, saje in škodljivi plini, tudi ozon v obzemeljski plasti ozračja, vplivajo na astmatike in bolnike z boleznimi dihal, še posebej v mestih. Posledica uničevanja zaščitnega ozonskega plašča v višjih plasteh ozračja je naraščanje moči UV žarkov, ki dosežejo tla; posledice so lahko hude, kot so na primer kožni rak, okvare vida in oslabel imunski sistem.

Ranljivost človeške družbe ob vremenskih in klimatskih ekstremih narašča. Sodobna družba se je z načinom življenja in infrastrukturo prilagodila povprečnim klimatskim razmeram, tehnološki napredek omogoča prilagoditev na širok spekter klimatskih razmer, vendar moderna tehnologija ne zmanjša ranljivosti ter okoljske, ekonomske in socialne škode, ki jo povzročijo vremenski in klimatski ekstremi.


Nevihta nad morjem

Ekstremni vremenski pogoji, omenimo le tropske ciklone in poplave, povzročajo veliko materialno škodo in človeške žrtve, hkrati pa ustvarjajo pogoje za širjenje različnih bolezni. Vremenske ujme pogosto uničijo letino in onesnažijo pitno vodo, posledica pa sta podhranjenost in širjenje bolezni. Podobne so tudi posledice hude suše, le da se pokažejo postopoma in ne naenkrat. Neurja s točo in vrtinčasti viharji zajamejo majhna območja in trajajo le nekaj minut, kljub temu lahko povzročijo veliko škodo. Viharni vetrovi, poplave lahko zajamejo velika območja in trajajo od nekaj ur do več dni. Klimatske anomalije, kot je na primer suša, lahko trajajo celo sezono ali celo dlje. Vremenski in klimatski ekstremi lahko povsem ohromijo promet (tako letalski, kot cestni, vodni in celo železniški), oskrbo z energijo, uničijo poljščine, infrastrukturo, stavbe, ogrozijo zdravje in življenje ljudi.

Podnebne spremembe, predvsem globalno ogrevanje ozračja, bodo prizadele ekosisteme in tudi zdravje ljudi. Višja temperatura bo omogočila širjenje tropskih bolezni tudi zunaj ekvatorialnega območja. Rastlinstvo se bo prilagajalo novim podnebnim razmeram in rastlinski pasovi se bodo pomaknili proti severu in v višje lege. Nekatere rastlinske in živalske vrste bodo izumrle. Vodne zaloge, ki so že sedaj marsikje nezadostne, bodo še bolj ogrožene in ponekod bo vode, še posebej pitne, primanjkovalo. Zaradi dviga morske gladine bo ponekod slana morska voda vdrla v podtalnico.

Slovenija je klimatsko precej ranljiva. To ranljivost povzročajo nekateri ekstremni vremenski pojavi kot so burja, močno deževje, toča, sneg, žled, ipd. Veter je v povprečju pri nas sicer šibak, vendar v delu Primorske močna burja včasih ovira ali celo onemogoči promet na najbolj izpostavljenih cestnih odsekih; povsod po državi se lahko rušilni sunki vetra pojavijo ob nevihtah, približno vsakih 50 let pa rušilno moč doseže tudi severni fen ob vznožju Karavank. Intenzivni nalivi lahko povzročijo preobremenjenost drenažnih sistemov in s tem poplave, kratkotrajne intenzivne padavine so lahko vzrok tako imenovanim hudourniškim poplavam, večjih razsežnosti pa so poplave ob deževnih obdobjih, takrat se zaradi razmočenosti tal radi prožijo tudi zemeljski plazovi. Kmetje od države pogosto zahtevajo odškodnine zaradi pozebe ali poletne suše, ki zmanjša pridelek na kmetijskih površinah. Pogosto toča poškoduje posevke ali povsem uniči sadovnjake ali celotno vinsko letino – tako je npr. v letu 2002 močna toča klestila po teranu. Tudi nekaj decimetrov zapadlega snega lahko začasno povsem ohromi promet, snežni plazovi pa so tudi pri nas že terjali človeška življenja. Žled lahko povzroči škodo na daljnovodih, drevju in močno ovira promet.

Svetovna meteorološka organizacija namenja veliko pozornost usposabljanju in krepitvi nacionalnih meteoroloških služb za ustrezno opazovanje in pravočasno napovedovanje podnebnih in vremenskih razmer, katerih posledica bi lahko bile tudi zdravstvene težave. Če naravnih nesreč ne moremo preprečiti, se lahko nanje vsaj pravočasno pripravimo in se tako izognemo najhujšemu.

V bodoče bo največji izziv SMO proces globalizacije, tržno usmerjena ekonomija, rast prebivalstva, degradacija okolja. Potrebni bodo boljši vremenski in klimatski podatki in napovedi. Javnost bo terjala boljše usluge, ki bodo prispevale k izboljšanju varnosti prometa po kopnem, morju in zraku, nudile potrebne strokovne osnove kmetovalcem in upravljavcem vodnih zalog ter pomagale zaustaviti širjenje puščav. Posebej aktivna bo SMO pri razvijanju metod zgodnjega odkrivanja in napovedovanja naravnih nesreč ter pri ukrepanju za ublažitev njihovih posledic. Podpirala bo interdisciplinarne programe raziskav in se vključevala v pripravo ukrepov. Članicam bo pomagala pri: izobraževanju, pripravi ustrezne zakonodaje, soočanjem s komercializacijo in pripravi kakovostnejših informacij za javnost. Prizadevala si bo za neoviran pretok in mednarodno izmenjavo meteoroloških in hidroloških podatkov in izdelkov. Pomen in vloga SMO se bosta krepili, saj le tesno mednarodno sodelovanje zagotavlja uspešno soočanje z izzivi, ki jih prinaša enaindvajseto stoletje.

Vir: Tanja Cegnar
Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje

 

<<< • Svetovni dan varstva mokrišč • Svetovni dan voda • Svetovni dan Zemlje • Svetovni meteorološki dan • Dan biotske raznovrstnosti • Svetovni dan parkov • Svetovni dan okolja • Evropski dan brez avtomobila • Svetovni dan turizma

FORUM