Make your own free website on Tripod.com

<<< • Reka Ljubljanica • Reka Dragonja • Reka Kolpa • Reka Krka • Reka Krupa • Reka Pivka • Pivška jezera • Divje jezero


 

SVETOVNI DAN VODA
22.marec

Voda je naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa, (kemijsko je vodna molekula: oksid vodika H2O), sestavina zemeljskega površja in vseh organizmov, ki kroži po vseh sferah njenega površja in ga preoblikuje. Nahaja se v treh agregatnih stanjih – kot tekočina, kot para ter kot sneg in led. Nenadomestljiva je za vsako življenje in za vse dejavnosti.

Voda je za življenje nujna in vsestransko koristna. Brez vode ni življenja - v človekovem organizmu je voda v krvni plazmi, v celicah in v medceličnem prostoru; njen delež pri odraslem človeku predstavlja najmanj 55%, pri novorojenčkih celo do 70%. Dehidracija oziroma zmanjšanje vsebnosti vode pod normalno količino je resno ogrožanje zdravja.

Vsestranska koristnost, uporabnost in življenjska pomembnost vode se kaže v vseh dejavnostih človekovega življenja. Za javno preskrbo prebivalstva z vodo in za proizvodnjo živil je pomembna običajna pitna voda z ustreznimi biološkimi, fizikalnimi, kemičnimi in radiološkimi lastnostmi. V prehranjevanje človeka je vključena mineralna pitna voda z več kot 0,5% soli ali mineralov in vodni ekosistem z ribami, ipd.

Voda igra glavno vlogo tudi na drugih področjih človekovega življenja kot so higiena (človeka in okolja), zdravje (termalna – voda, ki je topla že na izviru, akratotermalna – zdravilna voda z mineralnimi snovmi ), rekreacija in vodni športi (morje, sneg, hudourniške soteske, jezera, ribištvo, plavanje, kajakaštvo), hidroenergetsko izkoriščanje potencialne (zaradi višinske lege; akumulacijska HE), in kinetične (zaradi gibanja; pretočna HE) energije vode.

Voda je tudi življenjsko okolje z vodnim ekosistemom v tekočih ali stoječih vodah na kopnem (v reki in potoku, v jezeru, močvirju, ribniku) ali v morju in oceanu. V vodnem sistemu živi organizmi, povezani s seboj in z neživo naravo, tvorijo gibljivo ravnovesje, ki je odvisno od kroženja vode, podnebnih razmer in človekovega poseganja v naravo.

Človekova dejavnost, povezana z vodo in njegov odnos do vode se kaže v pojmih kot so vodni režim, vodno gospodarstvo, vodna bilanca, vodarstvo (upravljanje z vodami), vodovarstveno območje.

Varstvo voda obsega vsa prizadevanja in vse ukrepe za:

  • ohranitev kopenske vode in morja na nivoju naravne kakovosti

  • odpravo ali omejitev onesnaženosti površinskih in podzemnih voda

  • zagotovitev redne oskrbe z neoporečno pitno vodo

  • preprečevanje posegov v vodno okolje, ki slabšajo vodne razmere in ekosisteme ter na kakršen koli način ogrožajo človeka

Na področju zaščite voda je človek uveljavil dejavnosti in mehanizme za ohranitev vodnih virov in preprečevanje onesnaženja tekočih in stoječih voda ter morja, uvedel je stalni nadzor in zaščito pred vodnimi ujmami, skrbi za neoporečne vire pitne vode in za oskrbo naselij z vodo.

Posebne režime namenja vodovarstvenim območjem okrog zajetnih vodnih virov, morebitno onesnaženje poskuša preprečevati z omejevanjem dejavnosti na poljih s podtalnico.

Za izkoriščanje in ravnanje z vodo uveljavil različne ukrepe kot so čiščenje odpadnih voda (voda, onesnažena s fekalijami in drugimi onesnaževali, ki jo je potrebno očistiti pred odvajanjem v površinske vode), zbiranje in zadrževanje vode (zadrževalniki, zajezitve, ojezeritve).

Ritem naravnega dogajanja v zvezi z vodami, predvsem s padavinami (dež, sneg, toča, sodra, rosa, slana) se kaže tudi v naravnih ujmah, ki jih človek ne sprejema z naklonjenostjo.

Suša je posledica pomanjkanja padavin (predvsem dežja, pozimi tudi snega), ki prizadene predvsem kmetijsko pridelavo, oteži vodooskrbo, lahko pa tudi vzrok za širjenje raznih bolezni. Nasprotno je poplava naravna nesreča predvsem posledica izjemno velike količine padavin in dolgotrajnejšega obdobja deževja. Pojavlja se ob rekah v razširjenih delih dolin z velikim nihanjem vodnega pretoka kot hudourniška poplava in ob rekah po nižinah ali kraških poljih kot nižinska poplava.

Voda je tudi odločilni dejavnik pokrajinske pestrosti naše dežele. Bogatijo jo ledeniška jezerca, slapovi, hudourniške soteske, bela prodišča, zelene mrtvice, smaragdna in izginjajoča jezera, zasanjana barja, kraški in zdravilni izviri, slikoviti tolmuni.

V Sloveniji vode prihajajo iz zemeljskih plasti na površje v približno 5800 izvirih.To so ravninski izviri v dolinah, kraški obrhi, plastni izviri nad neprepustnimi plastmi, meliščni, mineralni in termalni izviri. Gozd, ki prekriva večino (52%) naše dežele je čudovit naravni zadrževalnik voda.

Reke s štirih petin površja naše dežele (Sava, Drava, Mura, Kolpa) odtekajo v porečje (ozemlje, s katerega voda odteka v isto reko, kraško porečje je značilno tudi po podzemnih tokovih) Donave. Povodje (ozemlje, s katerega voda odteka v isto morje, jezero ali manjši vodotok) rek Soče, Vipave, Reke in Dragonje, ki se stekajo v Mediteran predstavlja eno petino slovenskega površja.

Stalna hidrološka mreža potokov in rek meri preko 26.000 km, dodatni vodni potencial predstavlja približno 7.700 km občasno delujočih hudournikov (gorska reka ali potok, ki ob pritoku padavinske vode hitro naraste, erodira površje ali strugo ter pri dotoku v dolino odlaga velike količine naplavin).

Pestro podobo tvorijo slovenske stoječe vode, preko 1270 umetnih in naravnih jezer, visoka in nizka barja, mlake, močvirja, mokrišča. Med temi je približno 270 naravnih jezer z naravnim sladkovodnim ekosistemom in umetnih zajezitev (akumulacij).

Pravo bogastvo pokrajinske raznolikosti in visoke naravovarstvene vrednosti predstavljajo:

  • tri skupine ledeniških jezerc: Triglavska, Krnska in Kriška

  • osrednji jezeri ob vznožju Julijcev: Bohinjsko in Blejsko

  • kraško Divje jezero pri Idriji

  • presihajoča jezera z največjim in najbolj znanim Cerkniškem jezerom

  • sladkovodno jezerce pri Fiesi

  • mrtvice na Muri

Zdravilni izviri predstavljajo sinonim za sodobno obliko povezovanja turizma in človekovega zdravja – pogosto so se kraji z vrelci mineralne, termalne, termomineralne, izoakratotermalne, hipertermalne, hipotermalne vode, razvili v prave turistične centre:

  • Terme Čatež

  • Atomske toplice

  • Medijske toplice

  • Terme Talasoterapija Portorož

  • Zdravilišče Laško

  • Terme Zreče

  • Šmarješke toplice

  • Terme Topolščica

  • Dolenjske toplice

  • Terme Ptuj

  • Terme Dobrna

  • Terme Lendava

  • Moravske toplice

  • Zdravilišče Radenci s svetovno znano »Radensko tri srca«

  • Zdravilišče Rogaška Slatina in Donat Mg

Slovenija ima preko 300 stalnih slapov, med njimi jih več kot deset višjih od 100 m: Boka, Čedca, Kloma, Skok, Veliki Drsnik, itd.. Domnevno najvišji Slap v Soteski pri Bohinjski Beli meri preko 200 m.

  • Boka

  • Slap Savica

  • Peričnik

  • Rinka

  • Hudičev žleb

  • ...

Nekaj najpogostejših pojmov in pojavov v zvezi z vodo:

  • hidrogeografija – veda, ki preučuje vodovja kot del pokrajine, njihove hidrotehnične in geografske lastnosti

  • hidrobiologija – veja biologije, ki preučuje življenje vodnih organizmov in združb ter lastnosti vodnega okolja; oceanobiologija - organizme morij in oceanov; limnologija -življenje v jezerih in ihtiologija – ribe in tekoče vode

  • hidrofiti – rastline, ki rastejo v vodnem okolju: elodeid – rastline, ki so v celoti potopljene v vodi ; nimfeidi – rastline, katerih listi in cvetovi plavajo na vodni gladini

  • helofit – visoka močvirska rastlina, katere spodnji del stebel in korenine so pod vodo, npr.: trst, rogoz, šaš

  • hidrografija – veda o vodah, vodnih sistemih

  • hidrologija – veda, ki preučuje vode na zemeljskem površju in pod njim, njene pojave, kroženje in porazdelitev v času in prostoru, njene biološke, fizikalne in kemične lastnosti ter vplive na živa bitja in okolje

  • hidrološki – povezan z vodo

  • hidrosfera – del geosfere, celota vodne mase na Zemlji ne glede na njeno agregatno stanje, ki obsega vode na površju, v ozračju, v ledenih gmotah

  • hidrogeologija – veda, ki preučuje podzemne vode razvojno in s stališča kamnin, s katerimi so v stiku, širjenje in nevtralizacijo onesnaženja v njih

  • hidroliza

  • hidromelioracija

  • vodozbirno območje (jadransko povodje obsega več porečij)

  • gospodarjenje z vodami

  • vodni biotop

  • vodni režim

  • vodno gospodarstvo

  • vodarstvo

  • zajezitve

  • čistilna naprava za odpadne vode

  • biološko čiščenje odpadne vode

Mama Mica

 

<<< • Svetovni dan varstva mokrišč • Svetovni dan voda • Svetovni dan Zemlje • Svetovni meteorološki dan • Dan biotske raznovrstnosti • Svetovni dan parkov • Svetovni dan okolja • Evropski dan brez avtomobila • Svetovni dan turizma

FORUM