Make your own free website on Tripod.com

<<< • Pivška kotlina • Hrušica • Nanos • Trnovski gozd • Črnovrška planota • Čepovanska dolina • Banjšice


 

DINARSKI SVET

Dinarski svet je makroregija na zahodu, jugu in jugovzhodu Slovenije. Meri 5706 kvadratnih kilometrov in zavzema 28,1 % ozemlja države. V njej živi 309.492 ljudi oziroma 15,7 % slovenskega prebivalstva. To pomeni, da je makroregija med vsemi štirimi enotami te ravni najredkeje poseljena; na kvadratnem kilometru živi povprečno le 54 ljudi, kar je dobra polovica povprečne slovenske gostote. V zadnjih tridesetih letih se je število prebivalcev povečalo za dobro petino.

Bistvena značilnost makroregije je prevlada zakraselega sveta, ki je del Dinarskega gorstva. Ta se vleče v prepoznavni smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Temeljna delitev dinarskega sveta izdvaja dve submakroregiji: Visoki dinarski svet, ki zavzema tri petine površja s povprečno gostoto 28 ljudi na kvadratni kilometer, ter Nizki kraški svet, ki zavzema dve petini površja, gostota poselitve pa je 91 ljudi na kvadratni kilometer, le malo manj od slovenskega povprečja.

V grobem sicer ne preveč izrazito, v drobnem pa izjemno razgibano površje sestavlja splet bolj ali manj visokih, redko poseljenih kraških planot brez stalnih vodotokov (na primer Trnovski gozd, Snežnik, Velika gora,…), razpotegnjenih, gosteje poseljenih podolij z nizi kraških polj s ponikalnicami, uval in vmesnih pregrad (Pivško, Notranjsko, Ribniško-Kočevsko in Dolenjsko podolje ter Loški potok), ter zakraselih ravnikov (največji med njimi je Belokranjski ravnik, velik je tudi Kočevskoreški ravnik). Precej razsežno je tudi delno vododržno dolomitno površje, medtem ko se fliš pojavlja le osamljeno. Povprečna nadmorska višina mezoregije je 580 m, malo nad slovenskim povprečjem (557 m), povprečni naklon pa je 11,4 o in je rahlo podpovprečen.

Čeprav se zakraselo površje nadaljuje tudi v Sredozemski svet s submediteranskim podnebjem, je druga značilnost Dinarskega sveta hladno in dobro namočeno podnebje, ki je najbolj izrazito izraženo prav na najvišje vzpetem zunanjem obrobju na jugozahodu makroregije, imenovanem Visoki kraški rob. Padavinski režim se v smeri proti vzhodu spreminja od sredozemskega k celinskemu, tako da ima jugovzhodna Slovenija, razen Bele krajine, podnebje subpanonskega tipa. Mreža površinskih voda se zgosti le na neprepustnih kamninah, sicer je značilen podzemeljski vodni odtok s številnimi ponikalnicami, ki oblikujejo skrivnostni svet kraških jam in brezen. Bolj rodovitne prsti so na naplavinah na dnu kraških polj, ki pa so v glavnem mokrotna; v njih je pogost tudi toplotni obrat. Prsti na strminah so nerazvite, na živoskalni podlagi pa plitve. V višjih legah prevladujejo rjavice, medtem ko so v nižjih nadmorskih višinah razširjene tudi rdečkaste prsti.

Poleg Alpskega je Dinarski svet naša najbolj gozdnata makroregija. Gozd porašča okrog 60 % površja. Čeprav je značilnost prvotne rastlinske odeje prevlada listnatih gozdov, je človek sčasoma močno razširil hitreje rastoče iglavce, predvsem smreko, ki danes marsikje rase v čistih gozdnih sestojih. Gozdarstvo ima še vedno velik pomen, vzpodbudilo pa je tudi nastanek lesne industrije. Pozneje se je v ekološko zelo ranljivih okoliščinah razvila tudi druga industrija, vendar je makroregija nadpovprečno pomembna predvsem v prometu in nekoliko manj v turizmu. V kmetijstvu prevladuje živinoreja, vinogradov je nekaj le na skrajnem jugovzhodu.

Med 1619 naselji je večina gručastih, le ponekod so zastopana razložena slemenska in obcestna naselja, na zahodu pokrajine najdemo celo kraje s samotnimi domačijami. Naselja so praviloma majhna. Mnoga so nastala iz samotnih domačij, ki so prerasle v vasice. To dokazujejo njihova kolektivna imena (na primer Lahovo, Levstiki, Pirče, Žuniči), nastala iz priimkov prvotnih prebivalcev. Takšni kraji so posebno pogosti na Blokah, v Velikolaščanski pokrajini, dolinah ob zgornjem toku Kolpe in Čabranki ter v Beli krajini.

Mesta so redka. Stara mestna naselja so Kočevje, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Idrija ter Višnja Gora in Lož, ki pa sta zastala v razvoju. Vsa druga mesta so dobila status šele po 2. svetovni vojni. Z izjemo Novega mesta nobeno ne dosega 10.000 prebivalcev. Leta 1991 so imela več kot 5000 prebivalcev naselja Postojna, Idrija, Logatec, Vrhnika, Grosuplje, Kočevje in Črnomelj, nad 2000 pa Metlika, Ribnica, Trebnje, Cerknica, Pivka in Borovnica. Vsi našteti kraji so glavna središča v naselbinskem sistemu Dinarskega sveta.

 

<<< • Dinarski svet • Primorski svet • Alpski svet

FORUM