Make your own free website on Tripod.com

14.OKTOBER 2002

Začelo se je!

Po več kot mesecu dni zamude se je pod okriljem Jadralnega društva Potepuh končno začelo triletno jadranje okoli sveta. Zadnjega pol leta smo praktično delali na urejanju in opremljanju jadrnice za potovanje. Najtežji je bil zadnji mesec. Kot po pravilu ni šlo nič tako, kot bi moralo iti. Še posebej zadnji teden, ki je prinesel prvo daljše deževje na obalo, ki je otežilo delo na jadrnici. Če kdo od bralcev razmišlja o takšnem potovanju, mu svetujem, da jadrnico v celoti uredi za potovanje že leto dni pred potovanjem, ker mu bo pred odhodom zagotovo ostalo še dovolj dela, čeprav bo mislil, da ima že vse urejeno. In, če si kdo misli, da ve kako je to, pa še ni poskusil, se moti. Vprašajte Jožeta Mušiča, Romana Kvaternika ali Nenada Vlahoviča, ki pravkar pluje z Jamnico nekje na drugi strani sveta, če to ni res.

Kot že mnoge prej, je tudi zadnja noč pred izplutjem minila brez spanja. Dela je bilo za cele dni in noči, kajti čas je priganjal. Pred bližajočo se zimo je potrebno prepluti Sredozemsko morje, ki ima po pripovedovanjih jadralcev proti koncu koledarskega leta svoje muhe. Izplutje je bilo končno predvideno za nedeljo, 13.10.2002 ob 14. uri, vendar pa zaradi "še tistih nekaj malenkosti" z Brigito ob napovedanem času nisva mogla potočiti solzic slovesa ob mahanju najbližjih in prijateljev z obale. Ko je v ponedeljek ob 4.30 zjutraj, kot zadnji od prijateljev in najbližjih, odšel domov tudi potrpežljivo čakajoči Janez, sva ostala z Brigito sama za odvez barke od pomola. Po 6. uri zjutraj sva izplula brez poslovilnih govorov, raket in fanfar.

S šibko burjo sva zajadrala v nov dan in v čas neznan. Jutro naju je nagradilo s čarobnim sončnim vzhodom, šibkim vetrom in mirnim morjem. Zdelo se nama je, da so naju pozdravili delfini, ki so počasi priplavali mimo. Z razvitim novim prednjim in glavnim jadrom, se je polno naložena jadrnica obrnila proti jugu. Nekaj bistvenih sestavnih delov jadrnice: prednje (genova) in glavno jadro, manjši flok, viharni flok in viharno glavno jadro, je za potovanje precizno izdelal g. Stjepan Tokić iz cenjene "jadrarne" Jeto iz Zagreba. Po manj kot uri jadranja s šibko burjo sva v pozdrav pomahala proti svetilniku Porer ob Kamenjaku in zajadrala v Kvarner mimo otočka Fenoliga, na katerem so v skalo vtisnjene znane "velikanove stopinje". Tu se je šibka burja izpihala in zlagoma se je pojavil maestral. Veter v krmo je idealen za "metuljčka". Zato sem dvignil še eno sprednje jadro na isti priponi navijalca jader. Jadro je velikodušno podarila Katja Štravs iz prav tako cenjene in znane jadralne delavnice Štravs iz Kopra. Sprednji jadri sva podprla z "debelcema" oz. v jadralskem jeziku s "tangunoma", glavno jadro pa sem navil v jambor. Obe sprednji jadri sta odlične kvalitete in enake velikosti, kar je zelo učinkovito v primeru, ko se veter spremeni in je potrebno spremeniti smer jadranja, saj eno jadro v celoti pokrije drugo.

Veter je sčasoma postajal močnejši. S široko razpetimi jadri sva jadrala v smeri otoka Suska s hitrostjo med 5 in 6 vozli. Brigita je odšla spat, sam pa sem med svojim prvim dežurstvom na potovanju le s težavo obdržal odprte oči. Pred poldnevom sva bila že mimo otoka Unije, katerega imam od vseh jadranskih otokov najraje. Otok je širok približno 2 km in dolg 10 km. Leži v smeri sever-jug in je prvi otok po prečkanju Kvarnerskega zaliva.

Na južnem delu otoka je več kot 1 km dolga ravnina z nekaj metrov debelo plastjo rodovitne zemlje, na kateri so v času hrvaške vojne begunci iz Slavonije posejali in poželi koruzo. To je bilo edino leto, v katerem je bila ta ravnica obdelana. Sedaj se na ravnici pasejo ovce, tam pa je tudi travnato letališče za manjša letala. Na letališču pogosto pristajajo tudi slovenska letala. Osrednji del otoka je tipično mediteranski. Na tanki plasti rodovitne zemlje med kamnitimi skladi raste oljka, nizko grmičevje in posamezni borovci. Ta del je pravi raj za botanike. Na otoku raste cela vrsta rastlin v svojem neokrnjenem naravnem okolju. Najlepše je v aprilu in v maju, v času cvetenja in bujnega rastja. Otok je prekrit s celimi planjavami žajblja, timijana oz. materine dušice; teh zelišč, začimb in dišavnic je dovolj, da jih lahko naberete zase, za sorodnike in še za vse sosede. Če potrudite in na Unijah naberete origano, ki diši povsem drugače, boste na tistega iz trgovine z lahkoto pozabili. Dišavnic, začimb in zdravilnih zelišč si lahko naberete za vse potrebe. Spomladi tu najdete prve zrele slive in smokve. Pri domačinu lahko dobite pravkar zraslo zelenjavo, ko jo v Ljubljani prodajajo le izpod rastlinjakov. Tik pred zimo ko zorijo olive, si lahko te okusne in zdrave plodove konzervirate tako, da jih boste imeli za vse leto. Potrebujete le nekaj vztrajnosti, morsko vodo in v dveh mesecih boste po postopku domačinov pripravili okusno zalogo. Na osrednjem delu otoka je tudi edino naselje, ki nosi ime otoka Unije. Občasno na njem prebiva nekaj Slovencev, med katerimi sta tudi znani slovenski igralec in iskani odvetnik.

Severni del otoka je porasel z drevjem in grmičevjem. Na skrajnem severnem delu je gozd, v katerem prevladuje primorski hrast. Med njim raste grmičevje tako na gosto, da je prehod mogoč le po uhojenih stezicah, ki jih največkrat naredijo kar divje koze in ovce. Popotniku priporočam dobre živce za sprehod v tem delu. V nekaj urah klatenja po goščavi boste zanesljivo doživeli, da vam bo iz goščave tik pred nosom zbezljala kakšna divja koza, ovca ali pa kar cel trop. Ti divji predstavniki svoje vrste so že prvi pogled videti strašljive, precej drugačne od udomačenih. Otok ima svojo dušo, ki te prevzame, če ga doživljaš ob pogostejših obiskih in je nabit s pozitivno energijo. Tu živijo prijazni ljudje, med katerimi je tudi nekaj posebnežev, kot npr. simpatični gostilničar Jozo - Mafijozo, ki je dobil svoj vzdevek ker podnevi in ponoči, poleti in pozimi nosi temna sončna očala.

Na poti naju spremlja pretežno jasno vreme s temperaturo zraka 22 stopinj C. Vremenska napoved obljublja še vsaj dva pretežno sončna dneva, žal pa naj bi maestral zamenjal jugo. V tem primeru se bo najina pot upočasnila ali celo začasno ustavila.

Kmalu po 13. uri sva jadrala tik ob zahodni obali otoka Suska naprej proti otoku Visu, ki sva ga glede na mesec dni zamude pri odhodu izbrala za prvi postanek na poti.

Susak je po nastanku specifičen otok, ki je pred mnogimi leti nastal ob dvigu morskega dna. Otok ima skalno podlago, sicer pa je v celoti pokrit z mivko. Kot je po svojem nastanku poseben otok, so posebni tudi tu živeči ljudje. Na otoku je v najboljših letih živelo približno 2000 ljudi, sedaj pa le desetina nekdanjega prebivalstva. Večina se je v času komunizma po II.svetovni vojni zaradi svoje drugačnosti odselila v ZDA. Tam veljajo za uspešne in pridne ljudi. Večina si jih želi vrnitve na rodni otok, če ne drugače pa po smrti. Ogleda vredno je pokopališče na otoku, na katerem so lepo urejeni grobovi preminulih. Na nagrobnikih je le nekaj vodilnih priimkov, kar priča o znanem dejstvu, da so se domačini poročali med seboj. V zaprtem polkrožnem zalivu pred naseljem Susak na otoku je plaža iz mivke, ki je zaradi nizke globine vode zelo primerna za majhne otroke. Morje se v zalivu poleti segreje tudi do 30 stopinj C, zato ni nevarnosti, da bi se otroci prehladili. Otok je zaradi posebnosti zanimiv za obisk. Obiskati ga je mogoče tudi kot potnik na kateri od turističnih ladjic, ki poleti dnevno iz M.Lošinja pluje na Susak in nazaj ali kot potnik na linijski ladji. Kaj več o zgodovini prebivalcev otoka pa lahko izveste, če se sprehodite do lepo urejene vaške cerkve vrh otoka in si pri župnišču preberete otoško zgodovino.

Popoldan je minil v jadranju mimo otokov Premude in Ista proti svetilniku Veli Rat na Dugem otoku. Ob 16. uri sem odšel spat, veter pa je začel slabeti. Ob 20. uri se je jadrnica prigugala pred svetilnik, okrog katerega je bila prava gneča ribiških čolnov in ladij. Ob Dugem otoku sva zajadrala v noč s šibkim vetrom, ki je obračal v zahodnik. Še vedno utrujena od neprespanih noči sva ponoči spala oz. dežurala ob krmilu. Pa še nekaj za sladokusce: za večerjo sem si pripravil makarone s paradižnikovo omako in grahom, solato in kraško črnino. Brigitin želodec je prenesel le kuhane makarone. Brigita jemlje to težavo za običajno neprijetnost, ki jo v prvih dneh lahko povzroči že nekoliko vzvalovano morje.

 

FORUM