Make your own free website on Tripod.com

16.OKTOBER 2002

V Italijo kljub opozorilu vremenoslovcev

Spokojna prijaznost Komiže osvoji obiskovalca. Mene je že večkrat. Prebudila sva se v topel sončen dan, ki je kar vabil na plažo. Vendar sva se najprej lotila prenašanja fotografij iz digitalnega fotoaparata na računalnik. Ugotovila sva, da je prenos 253 fotografij iz raznih obdobij zelo zamuden. Zato, do izbora fotografij za objavo na spletni strani in prenosa le teh na CD še ni prišlo.

Ko sva se po kopanju in sprehodu po Komiži vrnila na jadrnico sva slišala kar strašljivo napoved. Takrat še šibak jugo naj bi se okrepil in v četrtek zapihal s hitrostjo med 30 in 40 vozli. Odločila sva se, da še danes odplujeva proti Italiji. Ker v Komiži ni carinske izpostave, bova morala odjadrati brez potrebnih izhodnih pečatov, saj za obisk mesta Visa nimava časa. Zato bova tudi prisiljena odpluti z le pol rezervoarja goriva za motor, ki ga v Komiži ni mogoče dopolniti. Pred odhodom sem opazil, da sta obe ograjici na krmi razmajani. Potrebno ju je bilo utrditi, saj desna ograjica nosi tudi vso težo izvenkrmnega motorja. Delo sva končala šele v mraku. Tudi "pataraci" še niso bili pripravljeni za veter do 40 vozlov. In še eno od obeh sprednjih jader na istem navijalcu je bilo potrebno sneti. In dobro založiti vso prtljago, ki se je še nahajala v raznih vrečkah ali kartonskih škatlah. Pa še nekaj pojesti, saj bi kasneje težje. Ko sva odvezala vrvi od pomola, je jugo že dobro razburkal morje, veter je občasno zažvižgal med priponami jamborov, ura pa je bila polnoč. Previdno sem za začetek razvil le nekaj m2 glavnega jadra in genove. Ko sva bila pol mije v zalivu Komiže je veter (po vetromeru) že pihal s hitrostjo okrog 30 vozlov, zunaj zaliva konstantno s 30 vozli, sunki pa so bili preko 35 vozlov. Kar imelo me je, da bi se vrnila. Jadranje ostro proti vetru takšne moči, po odprtem morju, brez možnosti, da se skriješ za kakšen otok, v dolžini preko 60 milj, je zahtevno tudi za številčnejšo in bolj izkušeno posadko. Nastavila sva jadra, naravnala jadrnico v smer plovbe 180 stopinj proti mestu Vieste v Italiji, vključila avtopilota in se skrila za zaslon pred pršcem, v jadralskem jeziku imenovan "sprayhood". Ko piha veter nasproti s skoraj 60 km/h in leti morje čez jadrnico, se počutiš za zaslonom na varnem in suhem kot doma. Kljub žvižganju skozi pripone in ne prav majhnim nasprotnim valovom sva jadrala proti Italiji. Jadrnica je pred začetkom te triletne plovbe dobila novo povečano krmilo, ki je bilo izdelano prav za jadranje okoli sveta. Tako usposobljena jadrnica je odlično plula skozi valove in je dobro držala smer. Avtopilot je zato z lahkoto, in z le minimalnimi popravki, držal želeno smer plovbe. Naju z Brigito pa sta pred mokroto in mrazom varovali jadralni obleki znanega ljubljanskega izdelovalca oblačil za prosti čas, ki svoje dovršene in modno oblikovane izdelke prodaja pod blagovno znamko Piramida.

Po dveh urah jadranja sem odšel počivat. Za krmilom me je zamenjala Brigita.

 

FORUM