Make your own free website on Tripod.com

17.OKTOBER 2002

Italija na vidiku

Veter je ostal nespremenjen, tudi valovi so se le malo povečali. Jadrnica je plula skoraj v želeni smeri. Ko se je zdanilo, je bil na levi strani otok Palagruža. Špičast otok s strmimi pobočji, sredi ničesar, deluje v jutranjem mraku, ob žvižgajočem vetru in prelivajočih valovih, naravnost strašljivo. Na otoku je stalno prisoten svetilničar, ki skrbi za redno delovanje svetilnika. V zadnjih letih je otok v sezoni tudi cilj petičnih turistov, zaljubljenih v neokrnjeno naravo. Ti gostje na otoku ne letujejo prav poceni!

Malo kasneje sem v daljavi zagledal italijansko obalo. Ure so se vlekle kot ponedeljek, obala pa se je le počasi približevala. Ko sva se ob 13. uri približala obali, sem prebudil Brigito. Na karti sem ugotovil, da sva 12 milj severno od mesta Vieste. Zasidrala sva jadrnico nekaj sto metrov od obale. Morje je bilo za dve stopinji hladnejše kot na Visu, temperatura zraka pa kar za nekaj stopinj višja. Plavanje me je prav prijetno osvežilo, sonce ogrelo, kosilo okrepilo, aktivni počitek po kosilu pa je kljub prečuti noči vlil novih moči za kratko plovbo do mesta Vieste.

Vieste sva z Brigito zagledala že v mraku. Pristanišče za jadrnice je skrito za dolgim valobranom, narejenim iz ogromnih betonskih kock. V pristanišču je kar nekaj ponudnikov prostih privezov na pomolih, ki so zasebna last. Privezala sva se ob pomolu, ki je last Italijana in Kanadčanke, njegove žene. Spomnil sem se na Borisov nasvet, da se cena oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje. V tem duhu sem preskusil svoje pogajalske sposobnosti in znižal ceno na polovico. To pa je že zadosten razlog, da si z Brigito privoščiva pijačo, prav na dan v tednu, ko se bodo člani jadralnega društva Potepuh zbrali v klubskih prostorih in spili kakšnega kot midva.

 

FORUM