Make your own free website on Tripod.com

1.NOVEMBER 2002

Proti Ibizi

Spet je praznik. Samo za večino bolj žalosten. Pa mislim, da za žalost ni potrebe. Na ta dan bi se morali še bolj kot sicer spomniti tistih, ki smo jih imeli radi, pa jih ni več. In se veseliti, da so bili z nami in nam pustili vse tisto, kar je zapisano v naših srcih.

Med mestecem Porto Colom na Malorci in Ibizo je po morski cesti 100 milj. V idealnih vetrovnih razmerah bi lahko priplula na Ibizo v 15. urah. Žal so takšne razmere redke, pa zato tembolj cenjene pri jadralcih.

Po obilnem zajtrku iz ladijskih zalog, ki je obsegal odlične hrustljave musli Embi z jabolki in cimetom, nekaj lešnikov in rozin, kakav BenQuick (v rosnih letih znan kot kakav Benko) za zaključek pa še Sweet bar žitni rezini s čokolado in lešniki in na turški način skuhano kavo Santana Brasil, sva dobro okrepljena odplula novim dogodivščinam naproti. Z blagim severozahodnim vetrom sva v zaščiti otoka pred valovi jadrala ob vzhodni obali Malorce proti Ibizi. Za rtom Salinas na Malorci je veter proti pričakovanjem celo oslabel in zapihal proti nama. Spet sva jadrala proti vetru. Priznam, da v celoti drži ugotovitev, ki jo je Jože Mušič zapisal v svoji zanimivi knjigi z naslovom Zlati valovi, namreč, da sta za Sredozemlje značilna samo dva vetrova: tisti, ki ga ni in tisti, ki piha v glavo.

Počasi sva jadrala proti Ibizi dopoldne, popoldne, zvečer in ponoči vse do naslednjega jutra.

 

FORUM