Make your own free website on Tripod.com

27.DECEMBER 2002

Otok Sal

Ponoči je veter nekoliko oslabel, morje pa se je umirilo. Seveda še naprej valovi, vendar manj neprijetno kot podnevi. Ko se je začelo daniti sem prvič videl jato letečih rib. Že tri dni nisem videl nobene ladje ali drugega plovila. Tudi Brigita ne. Vendar nisva sama. Po VHF je ves čas slišati pogovore okoliških ladij, ki pa jih ni videti. Zadnja dva dneva in noči sva prejadrala z enako nastavitvijo jader.

Ob 09.00 GMT sva na poziciji 17*06" N in 22*39" W. V zadnjih 24 urah sva prejadrala 137 milj. Do zaliva Santa Marija na južni strani 18 milj dolgega otoka Sal naju loči še 35 milj. Jean Pierre in Mayke že jadrata ob zahodni obali otoka Sal in se bližata zalivu Santa Marija, s Josejem pa zveze nisem mogel vzpostaviti.

Dopoldne me je Jean Pierre opozoril, naj bom previden pri navigaciji, saj bi moral biti kar sredi otoka po prenešenih podatkih GPS-a na njegovo pomorsko karto. Kasneje mi je sporočil, da je zaliv Santa Marija zelo izpostavljen NE valovanju in vetru, zato sedaj ni primeren za sidranje. Zato bosta z Mayke  odplula do zaliva Baja de Modreira na zahodni strani otoka, ki je dobro zaščiten za veter in valove iz smeri NE.

Zato sva z Brigito usmerila Tajo proti zahodni strani otoka in zalivu Modreira. Bolj, ko sva se bližala zalivu, močneje je pihalo. V samem zalivu so bili sunki vetra že preko 30 vozlov. V preko 2 milji širokem zalivu je bila poleg jadrnice Sean Seamour še manjša ladja, katamaran in še ena jadrnica. Z Jean Pierrom sva se uskladila, da bo Taja zasidrana na njegovi desni strani. Že prvi poskus sidranja je bil uspešen. Poleg 30 kg predelanega sidra Delta sem spustil še 80 m verige. Po sidranju sem zaplaval in tudi optično preveril ali je sidro prijelo. Sidro se je s konico zakopalo v peščeno dno, vendar pa je že dolžina verige tolikšna, da pri 30 vozlih vetra skoraj pol verige leži na morskem dnu in se ne premika. Sidro tako sploh ni obremenjeno, vendar imam dober občutek.

Sidro je sedaj videti pravo. Letos poleti smo teden dni med jadranjem preizkušali kvaliteto novega 27 kg CQR sidra, ki je bilo izdelano v Italiji in  kupljeno v trgovini Skipper prav za to potovanje. V tednu dni ni sidro niti enkrat prijelo. Ko sem zaplaval na morsko dno in ga ročno zakopal, se je zdelo v redu, ob prvem močnejšem sunku pa se je izkopalo. Z delom posadke  smo teden dni opazovali delovanje sidra. Sam sem med sidranjem nekajkrat plaval nad sidrom in opazoval kaj se z njim dogaja, ko ga vleče po morskem dnu. Prišli smo do zaključka, da geometrija sidra ni prava. Po pogovorih s kapitani sosednjih jadrnic sem prišel do ugotovitve, da je od konkretno preizkušenih sider daleč najboljše sidro Delta. Delta sidro se skoraj vedno dobro zakoplje. Po izkušnjah 15 kg Delta sidro zadovoljivo drži 13 m dolgo jadrnico v vetru, ki piha več kot 30 vozlov. V tednu dni jadranja smo iz videnih Delta sider in upoštevanih dimenzij Delta sidra iz kataloga izdelali papirnati model Delta sidra, ki bi bilo težko 27 kg. Preizkušano CQR sidro sem odpeljal v Ljubljano in ga dal razrezati in po modelu na novo zvariti kot Delta sidro. Poleg prejšnjih 27 kg je po tehtanju imel še 3 kg več v konici. Zatem so ga na novo pocinkali v Pocinkovalnici Celje. Praktične preizkušnje v vetru pa vse do Kapverdskih otokov ni doživel, saj je zmanjkalo časa za nove teste. Upam, da ga ne hvalim prezgodaj.

Morje na sidrišču v zavetju otoka je v primerjavi z morjem na oceanu zelo mirno, čeprav je tudi tu čutiti dihanje oceana. Po uspešnem sidranju sva z Brigito najprej pozdravila Mayke in Jean Pierra in ju povabila na večerjo na Tajo. Z veseljem sta sprejela povabilo, ko sta se prepričala, da povabilo velja tudi za njunega trimesečnega yorkshirskega teriera Bentlya. Nato sva z Brigito z veseljem skočila v morje, se namilila in umila. Plavanje po tednu dni enoličnih gibov med plovbo je bilo naravnost čudovito.

Večerja je bila priložnost za veselo srečanje in izmenjavo vtisov. Jean Pierre in Mayke  ne bosta odjadrala čez ocean zaradi okvare na krmilu, ki zahteva menjavo krmila. Ker bi morala biti v februarju že v svojem hotelu v Franciji in začeti s pripravami za novo sezono, ne bo dovolj časa za kvalitetno popravilo. Jadrnica bo zato do naslednje jeseni ostala na otoku Sao Vincente. Takrat nameravata z jadrnico odjadrati čez ocean. Bently je med večerjo neumorno grizel Brigito v prste na nogah. Čeprav je še majhna kepica ima kar ostre zobe. Po večerji pa ni bilo časa za nič drugega, kot le še spanje. Po tednu dni spanja na obroke je celonočno spanje brez prekinitev za dežurstvo dragoceno darilo.

 

FORUM