Make your own free website on Tripod.com

1.FEBRUAR 2003

Žur

Klemen je spal v salonu, Robert v zadnji kabini, Simon pa v spalni vreči na klopi v kokpitu. Zbujeni so bili že kmalu po prvih sončnih žarkih. Ko so odpirali oči, se je zdelo, da ne vedo ravno kje so. S komaj odprtimi očmi so počasi pomolili glave ven in si takoj zaželeli kopanja, ker jim je bilo strašno vroče. Pri zajtrku smo že izvedeli za prve prijetne vtise, ki so jih nanje napravile predvsem "živahne, da joj" domačinke na plesišču, ki se nadvse rade zibajo v reggae ritmu in se zelo neposredno muzajo okrog moških. Dogovorili smo se tudi za osnovni red na jadrnici.

Zaloge hrane na Taji je bilo treba obnoviti, zato sva se z Bojanom s kolesi odpeljala proti mestu St. George's, ki je tudi glavno mesto otoka. Posladkala sva se z arašidi, praženimi v medu. Na tržnici sva poskušala poiskati čim več domače zelenjave, predvsem gomoljev. Pred tem sva se o načinu priprave pozanimala pri Ingi. Zvečer smo se s fanti dobili skupaj pri večerji. Dašin in še eno drugo vrsto korenastega gomolja smo pojedli v juhi, jam ali sladki krompir pa je bil priloga k piščancu, ki je tudi pogosta jed med otočani. Z veseljem sva prisluhnila novim doživetjem, fantov, ki so kar srkali vase vse novo. Zabava se je zvečer spet nadaljevala v Tikiju, kjer je igral poleg dveh glasbenih skupin še "steel band". Ta izvablja iz bobnov zelo zveneč razpoznaven karibski ritem. Orkester sestavljajo samo bobni iz nerjavečega jekla. Praznovanje je bilo toliko večje, ker je potekal ravno festival regat, danes pa je bil še poseben dan - podelitev priznanj.

 

FORUM