Make your own free website on Tripod.com

30.APRIL 2003

Izlet po reki

Že navsezgodaj sva se čudila, ko sva na obali opazila štiri nasedle ladje. Včeraj, ko se je Bojan dogovarjal za izlet po reki, je domačinu Albertu predlagal naj bi se dobili ob pomolu v zalivu.

Albert je odgovoril, da pomola ni več tam, ker ga je uničil hurikan. Tako skoraj ni bilo dvoma, da so tudi velike ladje žalostno pristale na plaži iz istega razloga.

Albert se je ob pol deveti uri res pripeljal s svojim zelenim čolnom, da naju odpelje na izlet po reki in nama pojasnil, da so imeli zadnji hurikan novembra leta 1999. Največ škode je naredil hurikan v letu 1979. Veter je pihal z močjo tristotih kilometrov na uro in vzel življenje devetindvajsetim otočanom. Takrat je bil Albert star 14 let. Kasneje sva videla, da ima mesto zgrajeno varno zatočišče pred hurikanom za prebivalce. Tisti, ki imajo majhne lesene hiše namreč v njih med hurikanom niso varni.

Med Albertovim pripovedovanjem smo se že pripeljali do izliva Indian River, ki se izteka v zaliv Princa Ruperta. Reka je dobila ime po Indijancih, ki so živeli na njenem obrežju, dokler jih niso pregnali hudi boji med Francozi in Angleži, ki so se bojevali za oblast na otoku. Na Dominici sedaj živi še 3.500 prvotnih prebivalcev, ki se imenujejo Karibi. Živijo v vasi na vzhodni Atlantski obali. Dominica ima 350 rek, a Indian naj bi bila najlepša in je zaščitena, zato je Albert ugasnil motor in vzel v roke vesla. Rečna struga je plitka, le v najglobljem delu doseže pet metrov in je široka le nekaj metrov. Rastline, ki rastejo ob obrežju so večinoma značilne za močvirje. Tukaj raste posebna vrsta mangrovov z velikimi koreninami, vrsta trsa, ki ima francosko ime Roseau po katerem se imenuje glavno mesto. Videli smo kupe lupin kokosovih orehov, ki jih domačini zbirajo. Jedro kokosovega oreha sušijo na vročini približno teden dni in iz tega nastane surovina, ki jo imenujejo kopra in je dodatek kozmetičnim izdelkom. Grm divjega hibiskusa, ki cveti na obrežju spreminja barvo svojih cvetov na štiriindvajset ur iz bele v rumeno in nato v rdečo bavo. Izpod drevesa, po katerem se je sprehajal veliki plazilec leguan, smo se raje čimprej odmaknili. Leguani se v krošnji drevesa skrivajo pred kačami boami. Voda je sladko-slana in motno sivo zelena. V njej živi nekaj vrst rib, med njimi barakuda, ki se hrani z manjšimi ribami. Ob obrežju pa se po votlinicah skrivajo štiri vrste rakov. Največja vrsta rakov je primerna tudi za pojedino. Poslušali smo žvrgolenje ptic, videli pa bolj malo. Čez reko je nekoč vodila železniška proga, ki je služila za prevoz sladkornega trsa, banan, kakava, kokosa in vanilije, sedaj pa leži v reki, ker jo je uničil hurikan David v osemdesetih letih. Po približno kilometru in pol se Indian River tako zoža, da vožnja z čolnom ni več mogoča, vendar je tu pomol, pri katerem smo se ustavili in sprehodili po plantaži banan in plantov. Plant je banani skoraj identičen sadež, ki pa se uživa kuhan.  Vpisala sva se še v knjigo obiskovalcev in Albert naju je odpeljal nazaj na jadrnico.

Popoldne sva se presidrala bližje mestu in drugim jadrnicam, kjer sva se počutila varneje. V zadnjih dveh mesecih sva na radijski mreži jadralcev slišala za nekaj tatvin in roparskih napadov v Portsmouthu. Nato sva se sprehodila po mestecu Portsmouth in obiskala tudi internetni kotiček. Mestece je čisto, domačini so prijazni, čeprav revni. Preživljajo se z gojenjem banan in drugih sadežev, z ribolovom in s turizmom. Tudi midva sva naročila nekaj sadežev manga in svežega jastoga. Ribič jastoga ni ujel, zato sva zvečer odšla v obalno restavracijo in naročila porcijo jastoga s prilogo, ki je bil odličen.

 

FORUM