Make your own free website on Tripod.com

14.SEPTEMBER 2003

Otok Paxos

Lepo, mirno, nedeljsko, sončno jutro je. Vetra ni in Brigite tudi ne. Brigita se je vrnila s teka, vetra pa še vedno ni. Zato sva izvlekla kolesi iz kabine in po zajtrku odkolesarila po 11 km dolgem in 5 km širokem otoku. Otok je idealen za kolesarjenje, saj nima veliko avtomobilskega prometa, je gosto poraščen s cipresnim gozdom, na otoku pa raste tudi 500.000 oljčnih dreves. Najvišji otoški vrh se dviga 250 m nad morjem, cesta pa se vzpne le 100 m manj. Čeprav sta na otoku le dve večji vasici Lakka in Loggos ter mestece Gaios, pa prebivalci živijo tudi v zaselkih po nekaj hiš, ob cestah, ki tri večja naselja povezujejo. Ceste so asfaltirane in dobro vzdrževane, brez pretiranih nenadnih vzponov in spustov, zato je kolesarjenje prijetno.

Iz mesteca Gaios, sva odkolesarila proti severnemu koncu otoka do ribiške vasice Lakka. Cesta se iz mesteca Gaios počasi vzpenja mimo pozameznih zaselkov. Občasno se med drevjem pokaže čudovit pogled na modro Jonsko morje in otok Krf ter grško celino v daljavi. Peljala sva se mimo odcepa za vasico Loggos, vendar se nisva odločila za spust do morja. Zadnja dva kilometra pred Lakko se je cesta ves čas zložno spuščala. Pripeljala sva se v središče vasice z ozkimi uličicami med belimi hišami z opečno kritino. Skoraj vsaka hiša ima v pritličju prodajalno s spominki ali taverno ali pa ponuja kaj drugega. Vasica se nahaja ob robu naravnega,  skoraj popolno zaprtega zaliva, ki ponuja dobro sidrišče. Zato ni čudno, da je bilo na sidrišču sredi zaliva nekaj jadrnic, nekaj pa jih je bilo tudi zasidranih in s krmo vezanih za obalo. Morje v zalivu je sinje modro, zaliv pa ponuja tudi dve lepi peščeni plaži. V vasici in okoli nje je gostom na voljo nekaj vil, apartmajev, studijev in hotel. Turisti so večinoma Angleži, nekaj pa je tudi nemško govorečih gostov. Tudi Grki skoraj brez izjeme odlično govorijo angleško, zato je sporazumevanje v tem jeziku enostavno.

Proti mestecu Gaios sva se vračala po drugi cesti. Zapeljala sva se do bara Erimitis na zahodni strani otoka, ki je postavljen na vrhu pečine, s katere se ponuja čudovit razgled po delu otoka in daleč na odprto morje. Po vrnitvi v Gaios sva pojedla kosilo, plačala 8 EUR-ov za privez jadrnice, nato pa odkolesarila do skrajnega južnega dela otoka, kjer je med otokom Paxos in manjšim otokom Moggonissi varen zaliv za plovila. Na otoku Moggonissi je taverna, pred katero je urejena obala za privez kakšnih 20 plovil. Cesta z otoka Paxos preko mostu pelje na otok Moggonissi. Zaliv med otokoma je varen za zasidrana plovila, vendar pa ni tako slikovit kot zaliv ob vasici Lakka ali preliv ob mestecu Gaios.

Paxos je najmanjši med sedmimi glavnimi otoki v Jonskem morju. In prav gotovo je vreden obiska.

 

FORUM