Make your own free website on Tripod.com

17.SEPTEMBER 2003

Otok Levkas

Noč na sidrišču je minila mirno, če odštejem komarje, ki naju ponoči pikajo že vse dni v Grčiji. Naredilo se je sončno jutro, odšel pa je šibak veter, ki je pihal ponoči. Zaplaval sem v čistem morju. Čisto morje je treba izkoristiti, čeprav nisem plaval dolgo, saj ima morje komaj kakšno stopinjo čez 20*C. Brigita ni zaplavala. Verjetno sva se z Brigito razvadila ob karibskih, balearskih in siciljanskih temperaturah morja nad 25 *C. Dopoldne sva dvignila sidro in zajadrala proti šibkemu jugu. S hitrostjo 2 vozlov se ne pride daleč, po dveh urah je pa še šibak veter prenehal pihati. Vključila sva motor in dve uri plula z motorjem proti 30 milj oddaljenemu otoku Levkas. Tedaj pa sem opazil nakodrano morje in izključil motor. V toplem in sončnem popoldnevu sva razvila obe jadri in jih postavila v obliki metuljčka. Sprva šibak veter se je počasi krepil, prav tako tudi hitrost plovbe. Od začetnih 3 vozlov sva tik pred severnim delom otoka Levkas jadrala že s skoraj 6 vozli. Ob 17.30 uri sva prijadrala pred otok in zaplula v plovni kanal, ki ločuje otok in celino. Že po kakšnih 300 m je plovni kanal zaprl most. Privezala sva se ob ribiško ladjico pred mostom in ob 18. uri se je most začel premikati. Pontonski most premaknejo vsako uro med 7. in 22. uro in plovilom omogočijo prehod. Mimo pontonskega mostu sva zaplula v ozek kanal, v katerem je globina morja med 4 in 5 m. Kanal po moji oceni omogoča srečanje treh jadrnic. Od mostu do mesta Levkas na otoku Levkas je treba po kanalu prepluti dober kilometer. Pred mestom je bila zasidrana ena jadrnica, nekaj pa jih je bilo zasidranih in s krmo privezanih za mestno obalo. Še več jih je bilo privezanih nedaleč stran v marini. Midva sva se privezala ob prosti del obale blizu bencinske črpalke. Nato pa sva odšla v mesto. Najprej sva si ogledala sosednje in bližnje privezane jadrnice, potem pa kolovratila po mestu. V mestu sva večerjala giros in različne sladice. Giros je grška jed, veliko ljudi pa pravi, da je le kopija turškega kebaba. A tega Grkom ne smete povedati. Giros je jed, ki jo tvori giros pita (pečeno kruhovo testo, ki izgleda, kot debela majhna palačinka), v katero so zaviti koščki mesa, rezine paradižnika, nekaj pomfri krompirčkov in  čez vse žlica tazikija. Koščke mesa odrežejo od velikega nabodala mesa, ki se vrti ob elekričnem žaru. Giros je dober in poceni. Tak topel sendvič stane 1,5 EUR-a.

Levkas je mestece, ki v katerem turistov ni prav veliko. Z izjemo navtičnih, ker je ob mestu velika marina, ki je naravno odlično zaščitena, saj v nobeno smer nima več kot 100 m morja. Morje ob mestu Levkas pa ni čisto, saj mesto na obeh straneh z odprtim morjem povezuje le plovni kanal in veliko področje slanih plitvin v katerih je morje globoko meter ali manj. Morje ob mestu se skoraj ne izmenjuje, zato tudi ne more biti čisto. Sicer pa je središče mesteca takšno, kot so vsa središča grških mestec na Jonskih otokih. V skoraj vsaki stavbi kaj ponujajo. Če ni taverna, je prodajalna spominkov, manjša trgovina z živili ali takšna s sadjem in zelenjavo, pekarna ali slaščičarna, restavracija ali prodajalna z navtičnimi ali ribiškimi potrebščinami. Težko se je upreti nakupu, saj je za enim spregledanim lokalčkom gotovo še 10 lokalčkov z enako ponudbo do vrnitve na jadrnico. Včasih se mi je zdelo, da ima Ljubljana preveč lokalčkov, a Grki jih imajo trikrat več v isti ulici. Na tak prijazen način Grki gotovo zaslužijo enako, kot bi z nasilnim pobiranjem denarja za privez ob obalo ali za uporabo zaliva za sidranje. Oboje pa je praksa pri Hrvatih, zato jih jadralci ne marajo. Že od nekaj jadralcev, ki potujejo in živijo na jadrnicah sem slišal, da k oderuškim Hrvatom pa že ne bodo šli, saj Hrvatje poleg plovnega dovoljenja računajo še privez na obalo in marsikje tudi sidranje, marine imajo pa med najdražjimi v Sredozemlju.

 

FORUM