Make your own free website on Tripod.com

21.SEPTEMBER 2003

Nočni obisk

Ko sem se prebudil, so bila vsa okna jadrnice zaprta, vsa vrata v kabine  in tudi vhodna vrata. Le zakaj? Je deževalo? Videl sem, da ni deževalo, saj je bila jadrnica suha. Najbrž so Brigito pikali komarji, pa je zaprla vse vhode v jadrnico, da ne bi prišli še novi. Ko se je Brigita prebudila je povedala nočno zgodbo.

"Ponoči sem se prebudila, ko sem zaslišala ropot. Kot bi nekaj padlo na štedilnik. Mislila sem, da se mi je le zdelo in skušala zaspati nazaj. Vendar nisem mogla, ker sem občasno slišala nek šum, kot bi se nekaj sprehajalo po jadrnici. Vstala sem in prižgala baterijo in skušala odkriti kaj bi bilo. A nisem nič našla. Odšla sem na palubo in preiskala še to. Tudi nič. Ko sem hotela nazaj v jadrnico, pa sem jo zagledala na vrhu stopnic, tik pred izhodom iz jadrnice. Podgana! Skupaj z repom je bila daljša od pol metra. Ko sem jo osvetlila z baterijo je skočila nazaj v jadrnico in se skrila. V hipu mi je postalo vroče. S strahom sem vstopila v jadrnico in svetila z baterijo, da bi našla podgano. Na srečo so bila vsa štiri vrata iz salona zaprta, le vhodna sem pustila odprta. Če bi bila odprta vrata kabine s kolesi in vso mogočo šaro, bi podgana lahko švignila notri in se dobro skrila. Iskala sem jo, tedaj pa je zaropotalo, skočilo in videla sem, da je po stopnicah skozi vhodna vrata skočila podgana ven. Šla sem za njo, zaprla vhod v kabino in svetila po palubi. Ni je bilo videti. Najbrž je po vrvi stekla na obalo ali pa skočila v morje. Vrnila sem se v jadrnico, zaprla vse vhode v jadrnico in odšla spat. Pa nisem mogla spati. Podgana me je preveč prestrašila. Ti, Bojan, si pa ves čas mirno spal."

O, presneto. Kaj takega. Pa še opozorili so naju. Pregledala sva jadrnico in našla tri podganje drekce. Najbrž je bila prestrašena, pa jih je spustila, je menila Brigita. Drugih sledi nočne dogodivščine nisva našla. Ko sem sosedu ob pomolu povedal za podgano, je rekel: podgana? Seveda, saj to je normalno, saj so povsod. Kaj kmalu sva odplula od pomola, a vseeno prepozno, saj je jutranji veter že odšel drugam. Spet je pel motor. Motor, ki mi je začel delati sive lase. Že nekaj dni opažam, da slabo vžiga. Ne dolgo nazaj je vžgal takoj ob dotiku stikala. Sedaj pa obrača in obrača, končno pa le vžge. Dobil sem nekaj nasvetov, vsi pa svetujejo, naj zamenjam filtre za nafto. To bom tudi storil, le kupiti moram naftni filter.

V sončnem popoldnevu je dobro uro pel motor, potem pa sva kljub komaj kaj vetra vseeno dvignila jadri. Z vozlom ali dvema hitrosti sva se počasi zibala proti 10 milj oddaljenemu kraju Poros na južni strani otoka Kefalonija. Prišla sva ravno takrat, ko je iz pristanišča izplula velika ladja. Naredila je take vrtince, da jadrnica sploh ni hotela peljati vzvratno v želeni smeri, še dolgo potem, ko je ladja že izplula iz pristana. Kot bi jadrnico pod vodo nekdo sukal po svoje. Končno sva se le zasidrala in vzvratno pripeljala do obale ter se s pomočjo sojadralcev privezala. Najbrž sva se jim zdela popolna začetnika, ko sva se vozila po zalivu v vse smeri, le proti obali ne.

Poros je mestece, ki ima zaščiten pristan, v katerem pristaja tudi ogromen trajekt. Cela kolona velikih tovornjakov je izginila v ladijskem trebuhu, ko je pripeljal naslednji. Ob obali pa je tudi brezplačen prostor za privez jadrnic. In napeljava s pitno vodo je prav na obali in je na voljo jadralcem. Mestece ima tudi hotelček in nekaj penziončkov, lepo in dolgo peščeno plažo, taverne in lokalčke, trgovinice, pekarno in lekarno, bencinsko črpalko, skratka vse, kar domačini in povprečen turist potrebujejo. Z Brigito sva zaplavala z mestne plaže, potem pa se vrnila do jadrnice, kjer sem se lotil dela. Začel sem izdelovati fekalni tank za jadrnico iz poliestra. Ogrodje iz kartona sem naredil že pred nekaj tedni, zato sem ga moral le še obleči z mato in prepojiti s smolo. Do noči sem izdelal skoraj celega, prenehati pa sem moral, ko mi je zmanjkalo smole. Pa drugič naprej.

 

FORUM