Make your own free website on Tripod.com

25.SEPTEMBER 2003

Dan za kolesarjenje

Kolesi sva navsezgodaj izvlekla iz zadnje kabine in ju zajahala ter naredila testni krog po parkirišču za jadrnico. Prav zares, za jadrnico je ob obali parkirišče, na katerega se trikrat dnevno nagnetejo osebni in tovorni avtomobili, ki čakajo za vkrcanje na ladjo. A po kakšni uri od tedaj, ko se pripelje prvi avtomobil, je spet čisto mirno. Ladja je medtem priplula in odplula.

Zjutraj smo s fanti iz Elan Ekspres jadrnice spili kavo na Taji. Niso še povsem odločeni kam bi šli. Kmalu morajo biti doma, mami pa tudi otok Zakintos. Midva že veva kam sva danes namenjena.

Ob obali sva po 12 km dolgi obalni cesti odkolesarila proti turističnemu naselju Skala na skrajnem jugu otoka Kefalonija. Če ste kdaj kolesarili po Cresu, veste kaj pomeni kolesariti po obalni cesti. Klanci poskrbijo, da več vidite. In razgled z vrha hribčka na otoku je v lepem vremenu vedno lep. Vreme pa imava sončno in toplo, pa še vetra ni. Počasi gori in hitro doli, pa sva kar kmalu prišla do naselja Skala. Naselje so okupirali Angleži. V turistični agenciji sedi Angležinja. Avtomobile v drugi agenciji oddaja Anglež. Hotele, apartmaje, studije in kar je še prenočitvenih kapacitet, vodijo Angleži. Vsepovsod angleška govorica. Sliši se pristen angleški jezik z otoka, ne priučena angleščina. Le trgovine so obdržali Grki. Najbrž so tudi Grkom spremembe všeč, saj so cene za Angleže precej višje kot v bližnjem Porosu. Pa tudi v obmorskih mestih živeči Grki v veliki večini govorijo presenetljivo pravilno angleščino. Morda je to posledica polstoletnega angleškega protektorata nad Jonskimi otoki od 1809 do 1864 leta. 
Nedaleč stran od naselja Skala sva včeraj sidrala. Danes sva se pripeljala do konca ceste in peš odšla po plaži. Nekaj kilometrov dolga peščena plaža poskrbi, da ni gneče. Plaža je lepa, morje pa kristalno čisto in turkizne barve. Kar vabi na kopanje. Izkoristila sva za grške razmere  toplo morje in se pustila očarati številnim kamenčkom, ki jih je obrusilo morje. Po debeli uri počitka sva spet sedla na kolesi in odkolesarila proti zahodu. Cesta se je kmalu začela vzpenjati in oddaljevati od morja. V klance sva grizla do naselja Pastra v kefalonskih hribih. Ob cesti sva odkrila drevo z zrelimi granatnimi jabolki, od katerih so se nekatera prezrela jabolka že sama odprla. Nihče jih ni obiral, zato sva pristopila midva in pomagala drevesu, da se je znebilo dela teže. S slemena na vrhu Pastre je bil lep razgled v dolino na jug in naprej proti otoku Zakintos, proti zahodu na preko 1.600 m visoke gore otoka Kefalonija in na vzhod v dolino proti Porosu. Do Porosa sva kolesarila potem bolj ali manj le navzdol skozi zeleno pokrajino oljk, posameznih skupin ceder, travnikov, polj in vinogradov. Medtem, ko so grozdje v vinogradih že potrgali, pa se ob nekaterih hišah brajde kar šibijo pod težo zrelega grozdja. Že od daleč se vidi, da v teh hišah nihče ne živi. V kraju Ag.Irini sva z lačnimi pogledi občudovala grozde na trti ob hiši, kar je videla mimodošla domačinka in nama nakazala naj si ga privoščiva, pa še sama si je enega utrgala. Pa sva si ga privoščila. Zvečer me je trebuh sicer trikrat nagnal v posebne prostore, Brigita pa se je pritoževala zaradi napenjanja, a to je bilo verjetno le zato, ker grozdja nisva oprala.

 

FORUM