Make your own free website on Tripod.com

<<< • Gora • Planinska gora • Claustra Alpium Iuliarum


 

HRUŠICA

Hrušica je okrog 100 kvadratnih kilometrov velika, v osrčju neposeljena in z gozdom porasla visoka kraška planota med Trnovskim gozdom na severozahodu, Nanosom na jugozahodu, Postojnsko kotlino na jugu ter Notranjskim podoljem na vzhodu in severu. S strmimi pobočji se spušča proti severu in jugu, od Nanosa jo ločujeta suha Črnjavška dolina in zgornji del podolja pri Podkraju. Le proti Trnovskemu gozdu ni izrazitejših višinskih razlik.

Planoto sestavljajo kredni, jurski ter v južnem in jugovzhodnem delu triasni apnenec in dolomit tako imenovanega Hrušiškega nariva. Hotenjsko podolje in Planinsko polje na vzhodnem vznožju sta izoblikovana v delu Idrijske prelomne cone, na zahodu pa je imel odločilno vlogo v oblikovanju površja Predjamski prelom, po katerem poteka že omenjena Črnjavška dolina. Ob obeh glavnih prelomih v dinarski smeri in ob več manjših prečnih prelomih je planota razlomljena in različno visoko dvignjena. Kamnito površje je močno zakraselo in razčlenjeno. Med vrtačami in večjimi doli se vzpenjajo številni kopasti vrhovi z nadmorsko višino med 950 in 1000 metri. Najvišja vzpetina je 1275 metrov visoka Srednja gora, najbolj vpadljiv vrh pa je Sv. Lovrenc ali Gora (1019 m) severno nad krajem Studeno v Podgori na Postojnskem.

Na planoti in njenem obrobju je mnogo kraških jam. Prevladujejo enostavna brezna, med katerimi je najgloblje 183 metrov globoko Brezno na ledeniški poti. V številnih ledenicah so v preteklosti sekali led. V Breznu za Hramom so odkrili jamsko mleko, ki je v slovenskih jamah redek pojav.

Padavin je sicer manj kot na sosednjem Trnovskem gozdu in Nanosu, a je namočenost še vedno velika. Kljub temu je planota povsem brez površinskih vod. Manjši studenci so le na obrobju, v povirju potoka Bele, na manjših flišnih zaplatah pri Podkraju, na Vodicah in ob vznožju Streliškega vrha (1265 m). V kraški masiv Hrušice ponikajo Lokva, Belščica in drugi manjši potoki, ki pritečejo s flišne Spodnje Pivke. Njihova in padavinska voda odtekajo podzemno v kraške izvire Vipave, Idrijce in Ljubljanice.

Hrušico poraščajo dinarski jelovo-bukovi gozdovi. Planota velja za enega večjih sklenjenih gozdnih predelov v Sloveniji, le na južni strani so na dolomitnih pobočjih Podgore izkrčeni prostrani travniki in pašniki. Za lažje spravilo lesa je planota prepredena z gostim omrežjem gozdnih cest. Nekoč je bilo ob gozdarjenju pomembno tudi oglarstvo.

Na Hrušici je le nekaj samotnih domačij nad Podkrajem (naselje je na stičišču Hrušice, Nanosa in Trnovskega gozda) in gozdarski zaselek Hrušica ob nekoč zelo pomembni rimski cesti; po njeni trasi je zdaj speljana najkrajša povezava med Logatcem in Vipavo. V zaselku so muzej rimskih zapornih zidov Claustra Alpium Iuliarum, utrdbe in poštna postojanka Ad Pirum, po kateri je dobil ime ne le zaselek, ampak cela planota. Med svetovnima vojnama je Hrušica spadala k Italiji. Zaradi lege ob državni meji so Italijani na njej gradili vojaške ceste in tu postavili številne bunkerje, podzemna skladišča in kasarne.

 

<<< • Pivška kotlina • Hrušica • Nanos • Trnovski gozd • Črnovrška planota • Čepovanska dolina • Banjšice

FORUM