Make your own free website on Tripod.com

<<< • Idrija


 

IDRIJSKO HRIBOVJE

Idrijsko hribovje je sredogorje na prehodu z alpskega v dinarski svet. Ima značilnosti obeh glavnih pokrajinskih enot, čeprav se zdi, da so dinarske poteze nekoliko bolj izrazite. Na severu sega do reke Idrijce, onstran katere se vzpenjata Cerkljansko hribovje in Šentviška planota; slednjo nekateri zaradi planotastega značaja z Idrijskim hribovjem združujejo v enotno regijo. Na vzhodu se onstran Idrijce vzpenja Rovtarsko hribovje, na jugu in zahodu pa se meja vzdolž celotne dolžine naslanja na Trnovski gozd. Potoka Kanomljica in Hotenja, ki tečeta po Idrijskem prelomu, delita Idrijsko hribovje na dva izrazita hrbta s slemenitvijo od severozahoda proti jugovzhodu. Najvišja vzpetina južnega hrbta je Planinca (1170 m), severnega pa Jelenk (1107 m).

Precejšen del slabih 200 kvadratnih kilometrov velikega in povprečno 648 metrov visokega hribovja sestavlja uravnano zakraselo površje, v katerega so reke in potoki vrezali globoke debrske doline in grape ter ga razkosali na posamezne planote. Najbolj obsežni sta Vojskarska v delu južno od Idrijskega preloma in Šebreljska v delu severno od njega. Kljub planotastemu značaju precejšnjega dela površja so marsikje pobočja dolin in grap tako strma, da je povprečen naklon 23 stopinj, z naskokom največ v dinarskem svetu in več od povprečja alpskega sveta.

Zaradi zapletenih tektonskih in kamninskih razmer se menjavajo prepustne in neprepustne plasti različnih starosti. Glavnino površja sestavljajo triasni apnenci in dolomiti. Na pretrtih apnencih so se razvili kraški pojavi, med katerimi so najbolj značilni vrtače, brezna, kraške jame in kraški izviri. Nad planotami se vzpenjajo posamezne nizke, zaobljene vzpetine. V podlagi Idrijskega hribovja so zgornjekredne in eocenske plasti, kar kaže na narivno zgradbo pokrovov in lusk. V dolini potoka Nikove so zaplate eocenskega fliša ohranjene na površju. Širše holocenske ravnice so le ob sotočjih Idrijce z Nikovo (ob njem stoji Idrija), Belco in Kanomljico (ob njem je postavljena Spodnja Idrija).


Spodnja Idrija

Idrijsko hribovje spada med pokrajine s prehodnim podnebjem. Zaradi pestre izoblikovanosti površja se nadmorske višine, nakloni in ekspozicije spreminjajo na kratke razdalje, zato so raznolike tudi podnebne, talne in rastlinske razmere. V Idriji je srednja letna temperatura nekaj nad 9 stopinj Celzija, na Vojskem pa samo 6,2 stopinji. Značilna je velika namočenost. Na Vojskem se povprečno izcedi 2764 mm padavin, v posameznih letih celo do 3500 mm. Zaradi hladnega podnebja na Vojskarski planoti nekatere kulturne rastline, na primer ajda, koruza, fižol in oreh, ne uspevajo. Pogost pojav je žled, ki v gozdovih lahko naredi veliko škodo.

Gozd porašča skoraj 70 % površja. Zaradi potreb po lesu v idrijskem rudniku z gozdovi načrtno gospodarijo že okrog pet stoletij. V osrednjem delu je zato prvotni mešani gozd prešel v skoraj čiste bukove sestoje. Precejšen del gozdnih zemljišč je namenjen varovanju naravnega ravnovesja.

Najstarejše sledove naselitve neandertalca so odkrili v paleolitskem jamskem nahajališču Divje babe pod Šebreljami. Sodobna poselitev je plod načrtne kolonizacije na koncu srednjega veka. Višje ležeča plana zemljišča so bila nekoč razmeroma gosto poseljena v sklenjenih vaseh. Zdaj razen v središčih naselij po planotah in prisojnih pobočnih policah prevladujejo samotne domačije. Zaradi strmin je bilo mnoge težko povezati s sodobnimi prometnicami, do nekaterih pa z avtomobilom še vedno ni mogoče priti. Tudi zato je za višje lege značilno krepko nazadovanje števila prebivalcev.

Glavna kmetijska dejavnost je govedoreja, ob njej pa sta pomembna tradicionalna vira zaslužka sečnja in spravilo lesa ter njegova obdelava. Marsikje se še vedno ukvarjajo s čipkarstvom. Zaradi izrazite odmaknjenosti in slabe prometne povezanosti je dolgo kazalo, da se bo v rudarstvo enostransko usmerjeno gospodarstvo soočilo z resnimi razvojnimi težavami, vendar je opuščeno rudarjenje razmeroma uspešno nadomestila industrija. Tovarne so v središčih Spodnji Idriji in Idriji, od koder se je zaradi pomanjkanja prostora del industrije preselil v industrijsko cono v Godoviču.

 

<<< • Julijske Alpe • Kamniško-Savinjske Alpe • Bovško • Baška grapa • Idrijsko hribovje • Cerkljansko, Škofjeloško, ...

FORUM