Make your own free website on Tripod.com

<<< • Kraški teran


 

KRAS

Kras je zakrasela obmejna planota, ki je dala ime kraškemu svetu in kraškim pojavom širom sveta. Njen manjši del je v Italiji, kjer se imenuje Carso. Večji del v jugozahodni Sloveniji meri 429 kvadratnih kilometov, na katerih živi 19.068 ljudi. Gostota poselitve je torej le 44 ljudi na kvadratni kilometer, kar je manj kot polovica državnega povprečka. Po zahodni meji Krasa, kjer se planota stika z obsežno Padsko nižino, poteka izrazita, več kot tisočletje nespremenjena narodnostna meja med italijanskim prebivalstvom na ravnini in slovenskim na vzpetem svetu.

Planota se dokaj strmo dviguje nad sosednje pokrajine, z izjemo na jugovzhodni strani, kjer je stik manj izrazit. Značilna je močna prevlada apnenca s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi oblikami. Najbolj znane kraške jame so Vilenica (verjetno najstarejša turistična jama na svetu), Lipiška jama, Divaška jama, Kačna jama, Briškovska jama (Grotta Gigante) v Italiji in v seznam svetovne dediščine vpisane Škocjanske jame na jugovzhodnem robu pokrajine. Povprečna nadmorska višina je 334 metrov, povprečni naklon površja pa le slabih 7 stopinj. Planota se postopoma znižuje od jugovzhoda proti severozahodu. Najvišji vzpetini sta Veliko Gradišče (741 m) na južnem in Trstelj (643 m) na severnem obrobju.

Zaradi strme stopnje, preko katere se Kras spušča k morju, ga blažilni vplivi morja težje dosegajo. Ker ga na severovzhodu obdajajo visoke kraške planote, kjer se stikajo sredozemski in celinski vplivi, sta značilni dobra prevetrenost in v zimskem času pogosta burja. Kljub obilju padavin zaradi zakraselosti z izjemo Doberdobskega jezera v Italiji ter majhnih lokev za tradicionalno vodooskrbo prebivalstva in kali za vodooskrbo živine ni površinskih voda. Tekoče vode na njegovem obrobju poniknejo. Značilna prst je rdečkasta jerina. Gozd porašča slabo tretjino ozemlja. Njegova površina se je zaradi zaraščanja oddaljenih in manj kakovostnih kmetijskih zemljišč, kar je posledica zmanjšanja vloge kmetijstva, precej povečala. Najbolj zastopani drevesni vrsti sta črni gaber in umetno nasajen črni bor. Zaradi površinske sušnosti je Kras požarno najbolj ogrožena slovenska pokrajina.

Tradicionalno vodilni kmetijski dejavnosti sta vinogradništvo, katerega najbolj slaven proizvod je vino teran, in predelava svinjskega mesa v pršut. V preteklosti je bila ob furmanstvu najpomembnejša nekmetijska dejavnost lomljenje apnenca v kamnolomih. V novejšem času se razvijajo industrija, drobno gospodarstvo, promet, trgovina in turizem. Glavno turistično središče je Lipica s kobilarno in drugimi turističnimi objekti.

Kras spada med najstarejša poselitvena območja v Sloveniji, o čemer pričajo številna arheološka odkritja. Do konca neolitika je človek prebival v votlinah, pozneje pa se je naselil po utrjenih vzpetinah, tako imenovanih gradiščih. Zdaj je v slovenskem delu Krasa natančno 100 naselij. Vsa so gručasta, v njih prevladujejo enonadstropne kamnite hiše. Novejša pozidava je bolj razpršena in arhitekturno netipična. V zadnjem času so precej starih stavb pokupili in obnovili lastniki iz osrednje Slovenije. Najpomembnejša središča so Sežana, Divača, Komen, Dutovlje, Senožeče in Kostanjevica na Krasu, za najbolj slikovito naselje pa velja Štanjel.

 

<<< • Tržaški zaliv • Šavrini • Kras • Podgorski kras, Čičarija in Podgrajsko podolje • Brkini in dolina Reke • Vipavska dolina • Goriška brda • Kambreško

FORUM