Make your own free website on Tripod.com

<<<


 

MLINARSTVO IN ŽAGARSTVO

MLINI

Malo je krajev, ki bi se lahko ponašali s tako mlinarsko romantiko kot kraji na Pivki. Z vseh hribovitih območij, tako, na vzhodni, kakor tudi zahodni strani Pivške kotline so se ob deževju stekale vode in pomagale polniti strugo reke Pivke, ki se je nekajkrat letno leno in počasi vila po vsej dolini.

V porečju Pivke, v skritem koncu Pivške kotline, kjer sta si pred davnimi časi podala roke človek in narava, je bilo v davnih časih kar 6 mlinov.

Ob sotočju Zvirka, močnega pritoka z Malnarskega hriba v bližini Žej, je pred okrog 250 leti tekel Stružnikov mlin, katerega ostanki danes niso več vidni.

Pred približno 100 leti se je ustavil tudi Ambrožičev mlin, katerega gospodar Ambrožič je sicer stanoval ob reki Reki, vanj pa so mlet nosile ženske celo iz Trnja in Palčja. Mlin je "konec vzel" l. 1903, ko je pogorel. Dandanašnji je še ohranjen jez in "širem", prehod čez Pivko, pod katerim so z zapornicami urejali pretok vode.

Jerinov mlin, ki je lepo ohranjen, stoji nekaj nižje, v smeri proti Prestranku, v zgodovini pa je znan tudi mlin starega Šurkelja iz Slavine, ki je stal v Kačku na seški gmajni. Mimo tega je včasih vodila pot iz Selc preko Griž na Bile.

Tudi Čadežev mlin, potisnjen ob levi breg reke Pivke, je še vedno razmeroma dobro ohranjen, saj je bil delno obnovljen, v njegovi zgodovini pa je kar nekajkrat skorajda propadel, ker vsi njegovi gospodarji niso bili enako prizadevni, pa tudi sreča vsem ni bila naklonjena.

Nekoč je tekel tudi Brusov (danes Tišlerjev) mlin, ki stoji na "kočkem svetu", bil pa je eden najimenitnejših na Pivki, saj je izrabljal najmočnejši rečni tok. Pesem mlinskih kamnov se je v njem ustavila v l. 1939, ko je Tišlerjev Franc, kot bodoči gospodar, mlin sicer obnovil, vendar pa je moral v vojno v Rusijo, od kjer se ni več vrnil.

ŽAGE

Znano je, da ima Pivka bogate gozdove, les pa je človek vedno uporabljal za gradnjo in sicer na način in v obliki, ki mu ga je omogočila razvojna stopnja. Tudi Benečani so naše kraje dobro izkoristili, saj je znano, da Benetke stojijo na hrastovih pilotih, ki so bili posekani tudi v naših gozdovih.

Začetek strojnega žaganja, ko so človeške mišice zamenjale žage, ki jih je poganjala voda rek in potokov, je omenjen že v 13.stoletju, od 16. stoletja dalje pa je na Pivškem nastalo kar nekaj vodnih žag, ki so jih poganjala mlinska kolesa.

Vodne žage so pogosto nastajale ob mlinih ali na prostoru prvotnih mlinov – od tod jim tudi nemško ime Saegemuehle (žaga-mlin). Njihov pogon je bil, tako kot drugod, prilagojen količini vode in njenemu padcu.

Na Pivškem so znane žage:

  • last Sitingerja v Parju – obratovala je od 18.stoletja do 1914

  • last Jožefa Ambrožiča iz Slavine – obratovala je od 18.stoletja do 1930

  • last Matija Ambrožiča iz Slavine – obratovala je od 18.stoletja do 1903

  • last Antona Milharčiča iz Žej – obratovala je od 1800 do 1928

  • last Antona Tomšiča iz Žej – obratovala je od 1818 do 1900

  • last Križaja in Medice iz Pivke – obratovala je od 1884 do 1940

  • last Medice in Mankoča iz Pivke – obratovala je od 1901

Dandanašnji nobena od naštetih žag ni več v funkciji, je pa po II.svetovni vojni na območju lesnega obrata Mankoč nastalo sedanje podjetje JAVOR Pivka.

 

<<< • Čipkarstvo • Mlinarstvo in žagarstvo • Fužinarstvo • Solinarstvo • Hmeljarstvo • Vinarstvo • Osmičarstvo • Gregorjevo • Penkanje • Kurenti • Laufarji • Škoromati

FORUM