Make your own free website on Tripod.com

<<< • Grad Školj


 

ŠKOCJANSKE JAME
Regijski park

Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino 1986. leta vpisane v seznam svetovne dediščine pri UNESCO. Republika Slovenija se je zavezala, da bo zagotovila varovanje območja Škocjanskih jam in zato sprejela Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame. S parkom upravlja javni zavod Park Škocjanske jame.

Regijski park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije, na matičnem (klasičnem) krasu, območju, kjer so raziskovalci prvič začeli odkrivati kraške jame in druge kraške pojave. Mednarodno uveljavljen izraz v krasoslovju "dolina" ima svojo domovinsko pravico ravno v škocjanskih dolinah (Velika in Mala dolina), preden reka Reka zadnjič ponikne v podzemlje.

Regijski park se nahaja v občini Divača, njegova površina je 413 ha in obsega območje jam, površino nad jamami, sistem udornic in sotesko reke Reke do mostu v Škofljah. Meja parka poteka na zahodu do avtoceste Kozina - Divača, na severu zajame del Divaškega krasa in na jugovzhodu sega do vznožja flišnih Brkinov. Prehod reke iz flišnih kamnin na apnenec imenujemo kontaktni kras, zato so Škocjanske jame, ki se nahajajo na takem prehodu, enkraten primer tega pojava.

Regijski park vključuje značilno in neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu strnjenih največ kraških pojavov. Skupaj s spletom jam, udornih dolin in posameznih kulturnih spomenikov tvori regijski park tipično kraško "arhitekturo". Posebne klimatske razmere v dolinah in ob vhodih jam omogočajo pojavljanje in prepletanje tako alpske kot tudi mediteranske flore. Enkratna zastopanost rastlinstva in živalstva, združenega v sožitju na izredno majhnem prostoru, daje temu območju pomembno biotsko pestrost. Zaposleni v parku v sodelovanju s prebivalci, namenjamo pozornost ohranjanju naravnih ekosistemov in arheoloških območij, obnovi stavbne dediščine in sonaravnem gospodarjenju.

Škocjanske jame imajo izjemno razvejan sistem jamskih rovov v dolžini 5,8 km. Višinska razlika do najnižje točke v jamah znaša 209 m. Jame so največji in najbolj znan naravni pojav na območju klasičnega krasa. S prestavljanjem ponorov v geološki preteklosti so na tem stiku pod podzemnimi votlinami nastale številne udorne doline. Velika in Mala dolina očarata vsakega obiskovalca s svojo globino 163 m. Najlepši pogled na obe dolini z naravnim mostom in jamo, ki ju loči, je z razgledišča. Jame so začetek podzemaljskega sistema Škocjanskih jam z ogromno podzemno sotesko in dvoranami. Višina soteske večkrat preseže 100 m. Škocjanske jame imajo verjetno največjo jamsko dvorano v Evropi s prerezom 12.000 m² (1.2 ha). Reka teče pod zemljo skoraj 40 km daleč do izvirov Timava v Tržaškem zalivu.


Tloris Škocjanskih jam

Na zavarovanem območju parka so tri manjša naselja s tipično kraško arhitekturo: Škocjan, Betanja in Matavun. Predvsem je zanimivo celotno naselje Škocjan, ki je bilo v preteklosti utrjeno gradišče in predstavlja naselbinski spomenik s trgom in cerkvijo sv.Kancijana, po kateri so jame dobile ime. Na območju parka se nahaja več arheoloških območij in lokacij (naselbine, grobišča in jamska najdišča), ki izvirajo iz različnih arheoloških dob in so zaradi svoje posebne vrednosti vključene v režim varovanja kulturne dediščine. Kamnite hiše s kamnitimi vodnjaki - viri življenja, portali, skedenj za mlatev in shranjevanje žita, mlini ob vodi, ledenice za shranjevanje ledu in pokopališče s starimi nagrobniki tvorijo krog kulture življenja domačinov.


Škocjan

 

<<< • Park Snežnik • Park Škocjanske jame • Park Zgornja Idrijca • Kraški Park

FORUM