Make your own free website on Tripod.com

<<< • Hrastovlje


 

ŠAVRINI

Koprska ali Šavrinska brda, tudi Šavrini, so obmejna gričevnata, v glavnem flišna mezoregija na skrajnem jugozahodu Slovenije, v neposrednem zaledju Tržaškega zaliva. Merijo 326 kvadratnih kilometrov, na katerih živi 75.727 ljudi, ki so osredotočeni v obalnih mestih Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in Luciji ter drugih krajih na obali. Povprečna gostota poselitve je 152 ljudi na kvadratni kilometer. Med letoma 1961 in 1991 se je število prebivalcev povečalo za skoraj 53 %, pri čemer je na obali prišlo še do večjega porasta, medtem ko je marsikje v odročnih naseljih mezoregije njihovo število precej nazadovalo.

Najbolj prostran del Koprskih brd je flišno gričevje. Vmesne nižje ležeče ravnine so večinoma holocenske ravnice vodotokov Rižane, Badaševice, Drnice in Dragonje ter njihovih pritokov. Morfološko in kamninsko drugačno ravno površje sestavljajo apneniška plošča pri Izoli ter flišni nanosi v tako imenovanih valah sredi vzpetih apneniških hrbtov na skrajnem jugovzhodu mezoregije. Na flišni Pregarski planoti dobiva gričevje značaj hribovja. Na vzhodu mezoregije je Bržanija, pokrajina, kjer se flišno površje z vmesnimi apneniškini stopnjami vzpenja proti Podgorskemu krasu. Povprečna nadmorska višina mezoregije je 180 m, povprečni naklon pa je dobrih 11 stopinj, kar kaže na izdatno razgibanost površja.

Površje je v znatni meri preoblikoval tudi človek. Na obali naletimo predvsem na odmike prvotne obalne črte zaradi izsuševanj in gradnje solin, pristanišč ter povečevanja površine kmetijskih zemljišč, po gričevju v neposrednem zaledju obale pa so brezštevilne kulturne terase. Prebivalstvo je pobočja terasiralo že v antiki zaradi zadrževanja talne vlage na bolj ravnem površju, zmanjševanja erozije in nenazadnje zaradi lažje obdelave. Ker terase niso primerne za sodobno mehanizirano obdelavo, zaradi izgube trga v Trstu z novo državno mejo in zaradi močne deagrarizacije so danes kulturne terase že skoraj v celoti opuščene.

Submediteransko podnebje Koprskih brd je najtoplejše v Sloveniji. Povprečne temperature najtoplejšega meseca julija so ob morju med 23 in 25 stopinj Celzija, v gričevnatem in hribovitem zaledju pa so sicer nekoliko nižje, a presegajo 20 stopinj. Povprečne januarske temperature povsod presegajo dve stopinji Celzija. Kljub sorazmerno milim zimam se zaradi bližine hladne notranjosti celine temperature občasno spustijo pod minus 10 stopinj, kar v primerih, da mraz traja več dni zapored, lahko povzroči pozebe katastrofalnih razsežnosti. Tako so februarja 1956 pozeble vse oljke. Nasade so pozneje vsaj deloma obnovili. Višina padavin se giblje od okrog 1000 mm tik ob morju do 1350 mm v vzhodnih delih gričevja. Najbolj namočena je jesen. Kljub precejšnji količini padavin v vseh letnih časih se poleti pojavlja sušnost, zato je za zagotovitev rednih in obilnih pridelkov potrebno namakanje.

Glavne kmetijske panoge so vinogradništvo, sadjarstvo s prevlado subtropskega sadnega drevja in zelenjadarstvo z usmeritvijo v pridelovanje zgodnje zelenjave. Zaradi poudarjeno ugodnega sredozemskega podnebja je zastopano tudi deloma tržno usmerjeno oljkarstvo. Najbolj skrbno so obdelane naplavne ravnice v razširjenih spodnjih delih rečnih dolin, vinogradi in sadovnjaki rasejo po na novo urejenih, za strojno obdelavo prilagojenih kulturnih terasah, medtem ko starejše kulturne terase na strminah propadajo in jih zarašča gospodarsko malo vreden listnati gozd. Gozd porašča dobro četrtino mezoregije. Zlasti na apnenčastem površju je v obdobjih dolgotrajnega suhega vremena velika nevarnost požarov.

Glavne nekmetijske dejavnosti so turizem, industrija, drobno gospodarstvo in promet. Posebnega pomena je tudi luška dejavnost. Značilno za vse te dejavnosti je, da se skupaj s stanovanji gnetejo v izrazito ozkem priobalnem pasu in prepletajo na zelo kratke razdalje. Priobalni pas je med ekološko najbolj obremenjenimi območji pri nas. Ribištvo je za prehrano obalnega prebivalstva sicer od nekdaj pomembno, a prodaja za trg zaradi konkurence številnih italijanskih ribiških središč v severnem Jadranu ni nikoli prav zaživela. Stoletja je bilo gospodarsko pomembno solinarstvo.

Za naselbinsko podobo Koprskih brd so značilna stara slikovita romanska mesteca na obali, nove urbanizirane soseske v njihovih zaledjih ter podeželska naselja. Za gričevje v neposrednem zaledju obale je značilna nestrnjena poselitev z domovi, razporejenimi glede na parcelno delitev in rabo tal. Posamič stoječe hiše so imenovali kazete, pogost pojav pa so bile tudi haciende na veleposestvih. V bolj razgibani notranjosti prevladujejo slemenska gručasta naselja, mnoga s številnimi zaselki. Nekatera med njimi so arhitektonsko zelo privlačna. To velja še posebno za Padno, Koštabono in Krkavče, vasi v slikovitih legah vrh slemenskih pomolov.

 

<<< • Tržaški zaliv • Šavrini • Kras • Podgorski kras, Čičarija in Podgrajsko podolje • Brkini in dolina Reke • Vipavska dolina • Goriška brda • Kambreško

FORUM