Make your own free website on Tripod.com

<<< • Dinarski svet • Primorski svet • Alpski svet


 

LEPOTE KRAJINSKEGA TAVANJA

SLOVENIJA
Pokrajinska razdelitev

Slovenija meri komaj dobrih 20.000 kv. km, po pokrajinski raznolikosti pa se z njo le težko primerjajo tudi precej večje države.

Po osnovni pokrajinski razdelitvi Slovenijo delimo na štiri dele: alpski, panonski, dinarski in primorski oz. na pet krajinskih regij: alpska, predaplska, subpanonska, kraška in primorska.

Pod alpski svet uvrščamo krajine alpske in predalpske regije. Ta svet omejujejo: na severozahodu Julijske Alpe, severno od Save strma veriga Karavank, pred njimi Kamniško-Savinjske Alpe, vzhodno od njih pa Pohorje.


Polhograjska Grmada

Krajine alpske regije obsegajo severovzhodni del Slovenije z najvišjimi gorskimi skupinami: Julijskimi Alpami z našim najvišjim vrhom Triglavom (2.864 m), Karavankami, Kamniško-Savinjskimi Alpami.

Za regijo je značilen zelo razgiban relief, ki je posledica mladosti in prevladujočih karbonatnih kamnin. Celotno območje z velikimi višinskimi razlikami je zanimivo za rekreacijo in turizem. Predvsem Julijske Alpe obiskovalce privlačijo z visokimi vrhovi, globokimi, ledeniško preoblikovanimi alpskimi dolinami, divjimi rekami, mogočnimi slapovi.

Podnebje je ostro, alpsko, rastje pa sestavljajo travniki, listnati in smrekovi gozdovi, višje se nahajajo pasovi rušja z macesni, nad njimi pa gorske trate s pestro visokogorsko alpsko floro.

Krajine predalpske regije obsegajo območje od meje z Italijo ob Nadiži, preko zahodnega predalpskega hribovja, osrednjega ravninskega dela z Ljubljano in Kranjem, vzhodnega predalpskega hribovja ob Savi do Pohorja in Kozjaka ob meji z Avstrijo.

Pestra geološka zgradba, ki jo tvorijo apnenci, dolomiti, magmatske in metamorfne kamnine ter prodni zapisi, je tudi vzrok za precej raznolik relief in podobo krajin. Zahodni del (Idrijsko, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje) je bolj razgiban, v vzhodnem pa prevladuje nižji relief z zložnejšimi prehodi in višjimi vrhovi ter grebeni. Na pobočjih in slemenih so vasi s polji in travniki, v dolinah prevladujejo kmetijska zemljišča.


Meglice nad Idrijco

Za panonski svet so značilne obsežne ravnine in gričevja z zmernim celinskim podnebjem.

Krajine subpanonske regije obsegajo celotno vzhodno Slovenijo, na jugu vključujejo Posavsko-Obsotelsko in Krško gričevje, Krško Brežiško polje ter dolino Krke z obrobjem.

Območje vzhodno in južno od Maribora je del Panonske nižine, rodovitnega in intenzivno kmetijsko izrabljenega dela države. Zaradi reliefa in zmernega podnebja v panonskem svetu dobro uspeva vinska trta. Geološka podlaga na ravninah so prodne in glinaste usedline, gričevje je iz terciarnih sedimentov ter klasičnih in karbonatnih kamnin. Kmetijsko krajino tvorijo velika polja in ozko razdeljeni deli z vmesnimi živimi mejami, ob nižinskih tokovih rek so nastali poplavni logi, značilni za krajino so tudi ravninski gozdovi, vinogradi, njive travniki, sadovnjaki in gozdovi na bolj strmih vmesnih predelih.

Dinarski svet zajema severni del Dinarskega gorovja, za katerega so značilne kraške planote in gore z vmesnimi dolinami. Pokrajina je redkeje poseljena, zanjo so značilni številni kraški pojavi z jamami in velikimi jamskimi sistemi, kraškimi polji, ponikalnicami.

Kraške krajine notranje Slovenije obsegajo osrednji južni del države, Trnovski gozd in Banjšice na zahodu ter Gorjance na vzhodu. Južni del kraškega dinarskega sveta predstavlja največji strnjeni kompleks gozdov v Sloveniji, v katerem živijo risi, medvedje in volkovi.


Rjavi medvedki na potepu

Geološko podlago sestavljajo predvsem karbonatne kamnine, ki omogočajo kraški relief. Povprečna nadmorska višina je nad 500 m, v bližini meje s Hrvaško doseže tudi do 1800m. Podnebje je ostro celinsko, značilno rastje pa obsežni in ohranjeni mešani, jelovi in bukovi gozdovi, kraška polja in senožeti.

Primorski svet se razteza od obale do kraške pokrajine v zaledju.

Krajine primorske regije obsegajo jugozahodni del Slovenije: obalno primorski del s 47 km dolgo jadransko obalo, ki omejuje njen skrajni zahodni del, Matarsko podolje in Vipavsko dolino, Kras, sivozeleno pokrajino s kamnito podlago, dolinami in jamami, ki regijo omejuje na severu ter Soško dolino do Mosta na Soči.

Za krajino je značilno subpanonsko podnebje, geološka podlaga so trši apnenci in fliš. Značilno rastje predstavljajo naravne kraške gmajne, pogozdenela območja črnega bora in deli golega krasa. Za Primorsko je značilna intenzivna raba zemljišč za vrtnarstvo in vinogradništvo; zemljišča so obdelana v sadovnjake in oljčne nasade.

Mama Mica

 

<<< • Klub Skirca • LoKoTavanje • Logaška Kolesarska Transverzala • Lepote Krajinskega Tavanja • Ljudje in KulTura • Lahkotne eKo Teme • Jadranje okoli Sveta

FORUM