Make your own free website on Tripod.com

<<<


 

SOLINARSTVO

Solinarstvo je dejavnost pridobivanja soli v solinah, plitvih umetnih bazenih z robovi iz blata, narejennih tako, da je vanje speljana morska voda, se v njih zadržuje in postopoma izhlapeva, tako da se iz nje izloča sol. Pridobivanje soli je odvisno od vremena; čim več je dežja, tem manjši je donos. Največ solin je na obalah tropskih in subtropskih morij, ki so bolj slana, še posebno v predelih s sušnim podnebjem. S sodobnejšimi metodami pridobivanja soli se mnoge stoletja stare soline postopoma opuščajo. Ponekod so soline tudi v notranjosti celine, tam, kjer prek kamene soli spuščajo tekočo vodo, ki sol tali, nakar vodo usmerijo v bazene za izhlapevanje. Postopek žetve je enak kot ob morjih.


Sečoveljske soline

Pri nas se je do današnjih dni solinarstvo ohranilo v Sečovljah in Strunjanu. Nekdaj so si severno od tod sledile še soline pri Izoli, Kopru in Miljah ter v Žavljah in Škednju, predmestjih Trsta. Soline so bile tudi pri Luciji, a so jih pred dobrima dvema destletjema zasuli in na njihovem mestu zgradili turistične objekte; največji med njimi je pristanišče za jahte (marina). V južnem nadaljevanju Istre so sol pridobivali le še pri Vrsarju in na Brijonih.

Solinarstvo je bilo zaradi morfološke in geološke sestave površja razvito le na obali "rumene" Istre, kjer je bilo na obrobjih plitvih naplavnih ravnic možno urediti bazene za izhlapevanje morske vode. Tu je na razpolago tudi obilo ilovnatega blata. Iz trdo zgnetene neprepustne ilovice je dno bazenov, iz nje pa so tudi vsi notranji in deloma obrobni nasipi, ki z vseh strani obkrožajo solarno, da vanjo ne more vdreti ne morska ne sladka voda.

Pri počasnem kroženju iz enega bazena za izhlapevanje v drugega postaja morska voda vse bolj gosta. Ko doseže primerno gostoto, jo spustijo v bazene, ki imajo posebne polkrožne jaške, v katere spuščajo padavinsko vodo, da že zgoščene slane vode dežnica preveč ne razredči. V teh bazenih se pri primerni gostoti v obliki drobnih kristalov izloča kuhinjska sol, ki jo spravljajo iz bazenov s posebnimi grebljami.

Poleg naravnih razmer je bila za razvoj solinarstva pomembna tudi lega v Tržaškem zalivu, od koder so vodile pomembne trgovske poti globoko v notranjost Evrope. O trgovanju s soljo in "kontrabantu" pripoveduje tudi ena najbolj znanih slovenskih povesti, Levstikov Martin Krpan.


Zapuščene solinarske hiše

Solinarske hiše med bazeni dajejo pokrajini poseben videz. Sredi 19. stoletja jih je bilo v Sečoveljskih solinah kar 493. Danes je le še malo ohranjenih, ker je večji del solin opuščen. Med njimi je ena preurejena v Muzej solinarstva.

 

<<< • Čipkarstvo • Mlinarstvo in žagarstvo • Fužinarstvo • Solinarstvo • Hmeljarstvo • Vinarstvo • Osmičarstvo • Gregorjevo • Penkanje • Kurenti • Laufarji • Škoromati

FORUM